Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., KOBAL, I., MARUŠA, L.
IZBIRA USTREZNEGA VODNIKA ZA OZEMLJEVANJE OPLETOV KABLOV NA KONSTRUKCIJI DALJNOVODNEGA STEBRA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 16
V članku je opisana izbira ozemljitvenega vodnika namenjenega za ozemljevanje odvodnikov prenapetosti in opletov visokonapetostnih kablov nameščenih na konstrukciji daljnovodnega stebra kjer je izveden prehod daljnovod – kablovod. Za ozemljevanje odvodnika in opleta kabla morajo biti ozemljitveni vodniki zasnovani tako, da zagotovijo tudi učinkovit odvod tokov višjih frekvenc in jakosti do 10 kA. Z raziskavo in meritvami smo izbrali ustrezen vodnik, ki zagotavlja priporočene parametre, hkrati pa ni zanimiv za odtujevanje.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BELAK, L., RIBIČ, J., MARUŠA, L.
PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 KV DALJNOVODA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 20
V članku so predstavljena preskušanja Drsne sponke za ozemljevanje vodnikov daljnovoda. V namen izvedbe učinkovitega ozemljevanja daljnovodnih vodnikov pri izvedbi del v bližini visoke napetosti je bila načrtovana in izdelana posebna oblika drsne sponke za ozemljevanje. Ozemljitvena naprava je namenjena za ozemljevanje vodnikov daljnovoda, ki se pri montaži vodnika vzdolžno gibljejo (vlečejo) na dvosistemski daljnovod, katerega drugi sistem normalno obratuje kar predstavlja veliko tveganje za enopolni zemeljski stik. Naprava mora med drsenjem po vodniku zagotoviti tak spoj, da brez posledic prepreči oblok in učinkovito odvede tok zemeljskega stika v ozemljilo. Pred redno uporabo je bilo potrebno na ozemljitveni napravi izvesti vrsto preskusov, ki so opisani v tem članku. Izveden je bil tudi preskus v živo z izvedbo enofaznega zemeljskega stika na prenosnem omrežju 110 kV ELES. Vsa preskušanja so bila uspešna in pozitivna.

ŽELEZNIK, D., SEME, S., TRUČL, P., VORŠIČ, J.
PRIMERJAVA IZRAČUNA SENČENJA SONČNE ELEKTRARNE Z MERITVAMI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 7
Izkoriščanje sonca je v zadnjem času vedno bolj pogosto. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Zato mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu, predvsem je treba izkoristiti strehe že zgrajenih objektov. Objektov, na katerih je možno postaviti sončno elektrarno je veliko, vendar niso vsi primerni. Niso redki primeri, ko določene lokacije zaradi ovir sploh ne sprejemajo sončnega sevanja tudi po več jesenskih oz. zimskih mesecev ali pa je trajanje sončnega sevanja močno skrajšano. Količina sončne energije je odvisna tudi od letnega časa in lokacije. V prispevku je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne ter pasti na katere moramo biti pri tem pozorni. Senčenje je prisotno skoraj povsod, bodisi so to individualni objekti ali pa samo travnate površine, kjer nam senčenje lahko povzroča sam horizont ali okoliške ovire, npr. drevesa. Vpliv senčenja je potrebno še posebej upoštevati na lokacijah, kjer imamo strnjene objekte enega ob drugem – mesta. V članku je prikazana simulacija senčenja za določene lege strehe objekta, ki se nahaja v strnjenem naselju (mestu), ter narejena primerjava med matematičnim izračunom senčenja in elektronsko meritvijo senčenja na strehi objekta.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BEČAN, M., ZAGORIČNIK, A., ULAGA, M.
ZMANJŠANJE POJAVA KORONE IN RADIO-INTERFERENČNIH MOTENJ NA ZBIRALKAH 220 KV V RTP PODLOG
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 9
V članku je predstavljena sanacija oziroma zmanjšanje pojava korone in radio-interferenčnih motenj na primarni visokonapetostni opremi zbiralk 220 kV v RTP 400/220/110 kV Podlog. Na zbiralkah 220 kV v RTP Podlog je bila zaradi dotrajanosti v celoti zamenjana obesna in izolacijska oprema, vključno z elementi za oblikovanje električnega polja. Po izvedenih montažnih delih so bile izvedene meritve korone in radio-interferenčnih motenj. Rezultati meritev so nakazovali na intenziven pojav korone, zato je bilo potrebno pristopiti k sanaciji stanja. Za izvedbo sanacije so bile opravljene laboratorijske meritve delnih razelektritev in radio-interferenčne napetosti. Na osnovi testiranj in primerjalnih meritev so bili izdelani in preizkušeni prototipi koronskih obročev. Primernost oblike testnih koronskih obročev, namenjenih oblikovanju električnega polja na zamenjani obesni in izolacijski opremi zbiralk 220 kV v RTP Podlog, je bila z meritvami potrjena. Na tej osnovi je bil sprejet sklep o sanaciji z novimi koronskimi obroči.

RIBIČ, J., PIHLER, J., VORŠIČ, J., VORŠIČ, Ž.
MODELIRANJE TRANSFORMATORJA V IZRAČUNIH ELEKTRIČNIH OMREŽIJ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 15
Računalniško podprti izračuni pretokov moč in analize kratkostičnih tokov so znani. Tehnično dovršene programe, ki podajajo veliko rešitev – podatkov – za načrtovanje, obratovanje, je možno tudi kupiti. Toda takšni programi ne dovoljujejo malenkostnih sprememb v modeliranju elementov. Pogosto so transformatorji s tremi navitji podani kar kot transformatorji z dvema navitjema, mnogokrat pa pravilne izračune onemogoča pomanjkanje podatkov. V prispevku so podani rezultati raziskave, kako vpliva upoštevanje tretjega navitja na izračune pretokov moči in na izračune kratkostičnih tokov.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., ZUPAN, B., GRADNIK, T., BELAK, L., FERLIČ, R.
DETEKCIJA GORLJIVIH PLINOV V ENERGETSKIH TRANSFORMATORJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 22
V članku je predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja, ki se uporablja za detekcijo okvar in zaščito energetskih transformatorjev. Nadgradnja se navezuje na senzorski nadzor gorljivih plinov v Buchholz releju, ki se formirajo ob okvarah v aktivnem delu transformatorja. V prvem delu članka sta opisana problematika nastajanja gorljivih plinov v olju kot posledica okvar v navitjih ali jedru, ter mehanizem vdora zraka v Buchholz rele zaradi nepopolnega tesnjenja dilatacijskega sistema transformatorja ali vnosa zraka pri vzdrževalnih delih. V drugem delu je prikazana simulacijska naprava za detekcijo gorljivih plinov in podana uporabna vrednost izboljšave plinskega releja z vgradnjo detektorja gorljivih plinov. V zadnjem delu je opisano delovanje detektorja in avtomatike za prenos in obdelavo senzorskih podatkov. Predstavljene so tudi praktične prednosti in možnosti, ki jih vgradnja detektorja prinaša pri različnih tipskih močeh transformatorjev, izvedena je tudi ocena stroškov vgradnje in povečanje obratovalne zanesljivosti transformatorja.

SEME, S., ORGULAN, A., VORŠIČ, J.
PREGLED SISTEMOV ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 2
Vse večja potreba po energiji na eni strani in vse večja želja vključevanja enot za razpršeno proizvodnjo iz obnovljivih virov na drugi strani, so vzbudila razvoj sistemov za shranjevanje energije. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih, je časovno dokaj neenakomerna in odvisna predvsem od trenutnih razmer ter brez možnosti proizvodnje na zalogo. Zato omenjeni viri zahtevajo ustrezno rezervo v konvencionalnih virih ali ustrezne sisteme za shranjevanje. Tako bo v delu podan pregled tehnologij in naprav za shranjevanje energije, ki v današnjem času največ obetajo.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., VORŠIČ, J.
ELEKTRIČNO POLJE V OKOLICI NADZEMNEGA VODA PUAC 2150/495/65 ZA 400 KV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 11
Zaradi zunanjega plašča polizolirani vodniki niso tako ranljivi, kadar se vodniki med seboj dotikajo, ali pa ob stiku z drevesi. To omogoča, da se razmik med faznimi vodniki voda s polizoliranimi vodniki zmanjša samo na tretjino razmika med faznimi vodniki nadzemnega voda z neizoliranimi vodniki.

VORŠIČ, J., VOH, J.
RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VERJETNOSTNE IZRAČUNE STANJ PRENOSNEGA OMREŽJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 22
V tem delu je opisana metoda za načrtovanje in obratovanje elektroenergetskih omrežij, ki upošteva spreminjanje obratovalnih pogojev. Vhodni parametri – vsiljene vozliščne moči v verjetnostnem izračunu pretokov moči – so podani s porazdelitvijo verjetnosti. Ta porazdelitev je rezultat skrbne analize preteklega obratovanja. Na osnovi opisane metode je razvita programska oprema za računanje. S slučajnim vektorjem vsiljenih vozliščnih moči, ki upošteva medsebojno povezanost med delovnimi in jalovimi močmi istega in sosednjih vozlišč, izračuna vozliščne napetosti, pretoke moči, toke v elementih in izgube. Rezultati (vozliščne napetosti, pretoki moči, toki in izgube) so podani tabelarično s pričakovano vrednostjo (aritmetično srednjo vrednostjo) in srednjim kvadratičnim odstopanjem. Istočasno je narejena še kontrola obremenitve elementov(vodov, transformatorjev) glede na naravno (za vode) in termično moč. Prava vrednost metode pa so histogrami pretokov energije.

SEME, S., ŠTUMBERGER, G., VORŠIČ, J., TOMAŽIČ, A.
MERJENJE U-I KARAKTERISTIK FOTONAPETOSTNIH MODULOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 11
Delo obravnava merjenja U-I karakteristik fotonapetostnih modulov. Merjenje U-I karakteristik fotonapetostnih modulov je določeno v standardih, ki jih pripravlja tehnični komite IEC TC 82. Ker žal nimamo na voljo tehnične opreme za merjenje U-I karakteristik fotonapetostnih modulov pri standardiziranih pogojih, smo meritve izvedli pri naravnih vremenskih pogojih. V delu primerajmo U-I karakteristike fotonapetostnih modulov izdelanih iz različnih materialov. Tako med seboj primerjamo fotonapetostne module iz monokristalnega silicija, polikristalnega silicija in amorfnega silicija (tankoplastnega). Primerjava U-I karakteristik posameznih tipov modulov je za dane pogoje merodajna, saj so meritve bile izvedene istočasno in pri enakih tehničnih in vremenskih pogojih.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA