Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

ŠTERBENK, E., PAVŠEK, Z., KOTNIK, K., DRUKS GAJŠEK, P.
OCENA IMISIJSKIH VREDNOSTI PM10 V VELENJU PO PRVEM LETU MONITORINGA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 12
V Velenju spremljajo koncentracije PM10 v zunanjem zraku v okviru mreže državnih meritev. Za zdaj so na voljo celoletni podatki zgolj za leto 2012 in po njih je zrak v Velenju v primerjavi z merilnimi postajami v mestih po Sloveniji najmanj onesnažen. Njegova kakovost je po povprečnih letnih koncentracijah primerljiva z obema postajama v Ljubljani in postajami v Kopru, Novi Gorici ter Hrastniku. Vsa našteta mesta razen Hrastnika imajo v povprečju skoraj dvakrat več dovoljenih dnevnih prekoračitev kot Velenje. Nižje vrednosti kot v Velenju so zabeležili le na kontrolni postaji na Kočevskem (Iskrba). EIMV v sklopu ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) spremlja koncentracije PM10 na postajah v Šoštanju, Škalah, Pesju ter na mobilni postaji gradbišča bloka 6. Na nobeni izmed teh niso presežene dovoljene koncentracije, povprečne letne vrednosti so podobne kot v Velenju. Ugodna situacija je predvsem posledica daljinskega ogrevanja gospodinjstev v Šaleški dolini. Če bi se na toplovod priključena gospodinjstva in podjetja individualno ogrevala, bi v območje prizemne inverzije (100 m nad dolinskim dnom) spustila več delcev PM10 kot jih TEŠ. Iz TEŠ v ozračje letno spustijo okrog 200 t prašnih delcev in okoli 80% te mase predstavljajo delci PM10. Ob tem proizvedejo tretjino slovenske električne energije in toploto za ogrevanje ter industrijske procese v Šaleški dolini.

ŠTERBENK, E., MAVEC, M., MLJAČ, L., DEBELJAK, B.
IZBOLJŠANJE GPOSPODARJENJA Z ELEKTROFILTRSKIM PEPELOM V ŠALEŠKI DOLINI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 17
Termoelektrarna Šoštanj (z inštalirano močjo 809 MW) je največji termoenergetski objekt v Sloveniji. Elektriko pridobivajo s kurjenjem premoga, ki ga kopljejo v Premogovniku lignita Velenje. Rezultat proizvodnje električne energije je približno 700.000 t pepela na leto. Elektrofiltrski pepel se uporablja za sanacijo poškodovanih ugrezninskih območij, ki so nastala zaradi premogovništva. Do leta 1982 so elektrofiltrski pepel kot pepelno brozgo transportirali neposredno v Velenjsko jezero. Po letu 1982 so začeli zapolnjevati ugreznino, toda transportna voda je še vedno tekla v jezero. Leta 1994 je bil zgrajen t.i. zaprti krogotok vode, ki deluje še danes. V prvih 3 letih delovanja zaprtega sistema se je alkalnost vode v Velenjskem jezeru zmanjšala s pH 12 na približno pH 8. Leta 1995 je bila na bloku 4 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) zgrajena naprava za razžveplanje dimnih plinov, leta 2000 so jo zgradili tudi na bloku 5. Produkt razžvepljevanja je sadra, ki jo mešajo z elektrofiltrskim pepelom in na ta način dobijo nov material – stabilizat. Le-tega potem odpeljejo na območje med Velenjskim in Družmirskim jezerom, kjer ga uporabljajo za sanacijo ugreznin. Negativni vplivi na okolje so se od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja znatno zmanjšali. Vodstvo TEŠ je sprejelo Ekološki sanacijski program, lokalna skupnost pa odlok, ki je zahteval zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi transporta in odlaganja pepela. Ekološki monitoring območja sanacije ugreznin z elektrofiltrskim pepelom se je začel leta 1996 in od takrat redno poteka. Zajema tako meritve zraka, površinskih in podzemnih voda, usedlin, zemlje kot tudi analize nekaterih snovi v rastlinah. Rezultati kažejo, da so vplivi na okolje lokalno omejeni, še posebej na površinskih vodah. V zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je bilo to območje popolnoma neurejeno. V zadnjih dveh desetletjih je postalo dobro vzdrževano, v večjem delu ozelenjeno območje sanacije ugreznin. Kljub aktivni premogovniško energetski rabi ga zaradi učinkovitih okoljevarstvenih ukrepov že delno koristijo v rekreacijske namene.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA