Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

SENEGAČNIK, A., KUŠTRIN, I., LENART, J., LEBAN, M., SEKAVČNIK, M.
MOŽNOSTI ENERGIJSKE IZRABE PREZRAČEVALNEGA ZRAKA IZ PREMOGOVNIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 11
Pri izkopavanju premoga se sproščajo razni plini, ki so nevarni in eksplozivni. Premogovnike je zato potrebno intenzivno prezračevati. Velik del sproščenih plinov pri izkopu premoga predstavlja metan, ki se s prezračevalnim zrakom neizkoriščen odvaja v okolico. Ena izmed možnosti koristne izrabe metana v prezračevalnem zraku je, da se ta zrak uporabi kot zgorevalni zrak za veliko kurilno napravo. V članku so analizirane možnosti izrabe prezračevalnega zraka iz Premogovnika Velenje v parnem kotlu bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj. Izvedena analiza pokaže, da bi imela takšna izraba prezračevalnega zraka koristne okoljske in energijske učinke.

MELE, J., SENEGAČNIK, A.
TEORIJA PODOBNOSTI PRI NAČRTOVANJU UPLINJEVALNIKA BIOMASE V LEBDEČEM SLOJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 13
Članek predstavlja praktično uporabo teorije podobnosti pri načrtovanju uplinjevalnika biomase v lebdečem sloju. Obravnavana je hidrodinamika trdnih delcev v hladnem modelu FCIFB (hitro krožeče lebdeče plasti) uplinjevalnika, ki je s teorijo podobnosti ekstrapolirana na vročo industrijsko pilotno napravo. Za laboratorijske raziskave krožeče lebdeče plasti je bila izdelana laboratorijska naprava, ki je trikrat manjša od industrijske in deluje pri temperaturi okolice. Stabilnost hitro krožeče lebdeče plasti med dvema reaktorjema je bila eksperimentalno preverjena v laboratorijski napravi in nato ekstrapolirana na vroč industrijski proces. Pri dimenzioniranju naprav sta bila v obeh napravah vzpostavljena podobna tokova, s podobno geometrijo in podobnimi Reynoldsovimi števili. Eksperimentalni rezultati laboratorijske in pilotne naprave so medsebojno ustrezno primerljivi. Izvedeni primer dinamične podobnosti potrjuje, da ni potrebno vmesno izdelovanje drage industrijske pilotne naprave za laboratorijsko testiranje.

KUŠTRIN, I., SENEGAČNIK, A., JAMŠEK, M.
ŠKODLJIVI VPLIVI NENADZOROVANEGA VDORA ZRAKA V KOTEL S PREMOGOVO PRAŠNO KURJAVO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 18
V prispevku so predstavljeni vzroki in posledice nenadzorovanega vdora zraka v kotel. Obravnavani so parni kotli s premogovo prašno kurjavo oziroma zgorevanjem trdnih goriv zmletih v prah. Prašna kurjava z zgorevanjem v prostoru je naprednejša od zgorevanja v plasti ali na rešetki. Omogoča doseganje večjih toplotnih moči in višjih izkoristkov kotlov. Za kvalitetno zgorevanje mora biti izpolnjeno več pogojev. Eden od pogojev je optimalno razmerje goriva in zgorevalnega zraka. Ta pogoj je mogoče izpolniti v primeru dobrega nadzora nad razporejanjem zgorevalnega zraka med gorilnike oziroma šobe gorilnikov. Večinoma je s stališča vgrajene merilne in regulacijske opreme to možno izvajati, vendar veliko oviro pri tem predstavlja nenadzorovan vdor zraka v kotel, zaradi katerega je količina nadzorovanega zraka manjša. To neposredno onemogoča vzpostavitev optimalnih pogojev za zgorevanje.

MELE, J., SENEGAČNIK, A.
NOVA METODA DOLOČITVE MINIMALNE HITROSTI POPOLNE FLUIDIZACIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 20
Članek uvaja novo metodo za karakterizacijo in nadzor fluidizirane plasti s široko distribucijo velikosti delcev. Zgrajena je bila laboratorijska enota za eksperimentalne raziskave. Naš cilj je bil izdelati protokol za samodejni nadzor lebdeče plasti in samodejno določitev minimalne hitrosti popolne fluidizacije. Protokol na osnovi izmerjene tlačne razlike in hitrosti fluidizacijskega sredstva določi optimalno območje delovanja. Metoda določi eno točko izmed množice izmerjenih točk s podobnim diferenčnim tlakom in različnmi pretoki fluidizacijskega medija. Metoda je uporabna za krmiljenje lebdeče plasti v primerih ko želimo popolno fluidizacijo ob minimalnem pretoku fluidizacijskega sredstva. To je npr. pri uplinjevalnikih s cirkulirajočo lebdečo plastjo, kuriščih v lebdečem sloju in napravah za peskanje, itd.

SENEGAČNIK, A.
MOŽNOSTI KOMBINIRANE KURJAVE PRI ŽGANJU APNA V OBROČNI JAŠKASTI PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 4
Članek analizira možnosti izvedbe kombinirane kurjave zemeljskega plina in lesnih sekancev v obročni jaškasti peči za žganje apna. Kurjava lesnih sekancev se izvede ločeno v samostojnem predkurišču, kjer se lesni sekanci uplinijo in delno zgorijo. Nastali vroči lesni pirolizni plini se dovajajo neposredno v obstoječo zgorevalno komoro kjer dogorijo skupaj z zemeljskim plinom. Količina in kurilnost nastalega lesnega plina je odvisna od vlažnosti lesnih sekancev. Simulacija kombinirane kurjave zemeljskega plina in lesnih sekancev v spodnjih gorilnikih peči pokaže, da je s svežimi lesnimi sekanci možno nadomestiti do 50 % zemeljskega plina.

SENEGAČNIK, A., GLAVINA, U., SEKAVČNIK, M.
ORC PROCES – ORGANSKI DELOVNI KROŽNI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 15
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces namenjen pretvorbi nizko temperaturne toplote v mehansko delo – električno energijo. Delovna snov je organsko hladivo, ki se uparja pri nižjih parametrih kot voda. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva, glede na vodo ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki je apliciran v slovenski industriji. Električna moč generatorja je 125 kW, delovna snov je HFC245 fa (R245 fa). Prikazane so nekatere posebnosti in dosedanje obratovalne izkušnje z ORC procesom.

SENEGAČNIK, A., SEKAVČNIK, M.
IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE Z ORC KROŽNIMI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 6
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces za pretvorbo nizko temperaturne toplote v mehansko delo. Delovna snov je organsko hladivo. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki bo apliciran v slovenski industriji z električno močjo generatorja 120 kW. Obravnavane so nekatere posebnosti ORC procesov in tudi vpliv izvedbe prenosnikov toplote. Analiziran je tudi vpliv temperature hladilne vode na delovanje ORC procesa.

SENEGAČNIK, A.
ANALIZA MOŽNOSTI SOUPORABE LESNEGA PLINA ZA ŽGANJE APNA V OBROČNI JAŠKASTI PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 9
Članek obravnava možnost souporabe lesnega plina pri kurjavi na zemeljski plin v obročni jaškasti peči za žganje apna. Za uplinjevanje lesnih sekancev je predvidena preizkušena tehnologija protitočnega uplinjevalnika, ki kot oksidacijsko sredstvo uporablja mešanico zraka in recirkuliranih dimnih plinov z ~10 % vsebnostjo kisika. Količina in kurilnost nastalega lesnega plina je odvisna od vlažnosti lesnih sekancev. Simulacija sosežiga zemeljskega in lesnega plina v spodnjih gorilnikih peči pokaže, da je z lesnim plinom možno nadomestiti od 20 % do 50 % zemeljskega plina.

SENEGAČNIK, A., ZBAŠNIK SENEGAČNIK, M.
ENERGETSKA STRATEGIJA JE TUDI GRADNJA ENERGIJSKO NAJBOLJ VARČNIH OBJEKTOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 13
Pasivna hiša je trenutno energijsko optimalna zgradba. Ob sprejemljivih stroških ima minimalne potrebe po energiji za ogrevanje zgradbe in sanitarne vode. V članku je prikazana primerjava prihrankov energije med zgradbami, grajenimi po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 (Ur.l. 42/02) in zgradbami, grajenimi po standardu pasivne hiše. Izračun je narejen na vzorcu novozgrajenih stanovanjskih hiš v letih 2003–2008. Iste zgradbe, grajene v standardu pasivne hiše, bi potrebovale znatno manj energije za ogrevanje, zaradi uporabe toplotnih črpalk pa bi se nekoliko povečala poraba električne energije.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA