Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

SOVIČ, B.
PROBLEMATIKA NAZIVNE, PRIKLJUČNE IN OBRAČUNSKE MOČI ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE IN ODJEMALCE BREZ MERJENE MOČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 10
Veljavni Omrežninski akt nenatančno določa priključno moč in dopušča precejšnje razlike med priključno in obračunsko močjo. Za odpravo pomanjkljivosti in zagotovitev preglednosti, korektnosti in nediskriminatornosti odjemalcev je potrebno natančno določiti priključne moči in izenačiti priključno in obračunsko moč. Zato se predlaga enotna tabela moči.

SOVIČ, B.
RAZMERJE MED PREVZETO ENERGIJO OD DISTRIBUCIJSKIH PROIZVODNIH VIROV IN GOSPODINJSKIM ODJEMOM V KONTEKSTU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 11
Primerjava med gospodinjskim odjemom in prevzemom iz proizvodnih virov za oskrbno območje elektrodistribucijskega podjetja Elektro Maribor pokaže, da je bil do leta 2010 delež prevzema od proizvodnih virov v odjemu gospodinjstev na letni ravni manjši od desetine, do leta 2014 pa je že presegel 30%. K temu je prispevalo vključevanje vedno večjega števila proizvodnih virov v distribucijsko omrežje po letu 2004 in umirjanje obsega gospodinjskega odjema po letu 2008. Za doseganje ciljev skoraj nič-energijskih zgradb bi bilo potrebno še močno povečati obseg električnih in toplotnih proizvodnih virov. Direktiva 2010/31/EU in Energetski zakon EZ-1 poudarjata tudi pomen energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem ali v bližini. Tako si zaslužijo še posebno pozornost viri na stavbah, vključno z viri, ki so hkrati gradbeni elementi. Posebno pozornost pa bo potrebovalo prilagajanje odjema. K temu bi lahko pomembno prispevali tudi dinamični tarifni sistemi. Predpogoj zanje so napredni merilni sistemi.

SOVIČ, B., GOVEDIČ, B., TOPLAK, F.
RAZVOJ OSNOVNE JAVNE INFRASTRUKTURE HITRIH POLNILNIC NA AVTOCESTNEM KRIŽU - PODROČJE ELEKTRO MARIBOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 12
Razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu je ključnega pomena za širšo uporabo električnih vozil. Hitro polnilne postaje, odvisno od števila hitrih polnilcev in lokacije umestitve, zahtevajo ojačitev elektroenergetskega omrežja in s tem povezane investicijske stroške.

SOVIČ, B., ROPOŠA, S., ĆATIĆ, D., GOVEDIČ, B., KORES, Č., MEZGA, Z., PREŠERN, M., SORKO, B., HORVAT, B., VARL, N.
ELEKTRO MARIBOR IN GRADNIKI PAMETNIH MEST
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 22
Globalizacija ter gospodarske in tehnološke spremembe nas postavljajo pred nalogo hkrati zagotoviti konkurenčnost in trajnostni razvoj mest. Kakovost življenja v mestu je odvisna od stanovanjskih, gospodarskih, kulturnih, družbenih in okoljskih razmer, vse to pa tudi od storitev, ki jih mesto svojim prebivalcem nudi. Skupina Elektro Maribor si prizadeva integrirati pristop pri zagotavljanju gradnikov pametnega mesta (Smart City) po različnih področjih. Na področju zagotavljanja kakovosti bivanja so gradniki: izgradnja sistema naprednega merjenja - ki je, ob informacijski in komunikacijski tehnologiji, eden izmed osnovnih gradnikov pametnih omrežij - energetsko svetovanje in prikazovalniki porabe energije. V zvezi s tem bo v prihodnosti zelo aktualno izvajanje ukrepov prilagajanje odjema in upravljanja s porabo. Napredne tehnologije so odlična osnova za sodelovanje področij, ki se ukvarjajo z različnimi energenti (voda, plin, elektrika). Po drugi strani pa se napredne storitve nanašajo tudi na uporabo novih, učinkovitejših načinov komuniciranja s strankami. Področje pametne ekonomije (Smart Economy) se nanaša na pametna omrežja, mobilno plačevanje in dematerializacijo dokumentov. Na okoljskem področju so to ob pametnem merjenju, še pametne stavbe in pametna razsvetljava. K pametni mobilnosti (Smart Mobility) bistveno prispeva eMobilnost, ki lahko pomembno vpliva na zmanjšanje emisij CO2 ter delcev PM10 in PM2,5. Ob naraščajočem deležu enot razpršene proizvodnje, ki so priključene na električno omrežje, lahko pametna omrežja vsaj delno odpravljajo težave pri obratovanju distribucijskega omrežja. Integracija gradnikov, ki predstavlja novo možnost in priložnost, bo mogoča z aktivnim sodelovanjem naprednih lokalnih skupnosti.

SOVIČ, B., GOVEDIČ, B.
VPLIV RAZVOJA ELEKTROMOBILNOSTI NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE DRUŽBE ELEKTRO MARIBOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 30
K zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in ostalih vplivov na okolje, vključno z zmanjševanjem delcev PM10 in PM2,5, lahko pripomoremo z uporabo čistih, alternativnih goriv v prometu, pri čemer je lahko razvoj elektromobilnosti ključnega pomena. Trendi razvoja elektromobilnosti predvidevajo postopno povečevanje števila električnih vozil (EV), pri čemer je predpogoj za večji razmah EV tudi zadostno število polnilnih postaj. Razmah elektromobilnosti je v veliki meri odvisen od razvoja EV, uravnoteženih vzpodbujevalnih ukrepov, vzpostavitve regulatornega okvirja, razvoja poslovnih modelov in iniciative lokalnih skupnosti. Distribucijsko elektroenergetsko omrežje mora biti pripravljeno za morebitno nenadno povečanje števila EV oziroma na zgoščeno penetracijo polnilnih mest. Predvsem povečanje konične moči ima velik vpliv na razvoj distribucijskega omrežja in uvajanje koncepta pametnih omrežij (Smart Grids).

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA