Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

PAPLER, D.
PRERAZPOREDITEV TRŽNIH DELEŽEV DOBAVITELJEV ZARADI NIŽANJA CEN ENERGIJE IN POVEČEVANJE REGULIRANIH CEN OMREŽNINE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 13
Oskrba z električno energijo je tržna dejavnost. Na trgu energije se srečujeta ponudba in povpraševanje. Liberalizacija trga električne energije je povzročila spremembe v ponudbi, in sicer z začetnim porastom števila konkurentov. Stopnja koncentracije prodaje električne energije poslovnega in gospodinjskega odjema je nihala po letih s tendenco zniževanja. Tržni deleži posameznih ponudnikov so se spreminjali in značilno znižali, prerazporedili so se med več dobavitelji. Spremenila se je struktura trga električne energije, saj so se zmanjšali tržni deleži dobaviteljev iz skupine distribucijskih podjetij, povečali pa so se tržni deleži novih trgovcev. Kot ponudnik nastopa dobavitelj energije, ki se z odjemalcem prosto dogovori o količini in ceni dobavljene energije, drugi del računa pa določa država z oblikovanjem cen omrežnine, prispevkov, trošarine in davka na dodano vrednost. Analizirali smo gibanja končne cene električne energije za različne porabniške skupine v industriji in v gospodinjstvih v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Prikazali smo deleže, ki predstavljajo liberaliziran tržni del (cena energije), reguliran infrastrukturni del (cena za uporabo omrežja) in obvezne državne dajatve v prometu z električno energijo (dajatve, trošarina in davek na dodano vrednost). Pri povprečnih cenah električne energije za industrijo v Sloveniji se je v strukturi elementov delež cene energije znižal za 10,12 odstotnih točk, delež uporabe za omrežje se je povečal za 2,23 odstotne točke, delež skupnih dajatev: prispevki, trošarine in davki na dodano vednost pa se je povečal za 7,90 odstotne točke. Pri povprečnih cenah električne energije za gospodinjstvo v Sloveniji se je v strukturi elementov delež cene energije povečal za 1,15 odstotnih točk, delež uporabe za omrežje se je zmanjšal za 7,91 odstotne točke, delež skupnih dajatev: prispevki, trošarine in davki na dodano vednost pa se je povečal za 6,75 odstotne točke. Z regresijsko analizo smo ugotovili, da je potrošnja industrijskega odjema pozitivno povezana z bruto domačim proizvodom in nadomestki energentov ter negativno povezana z liberalizacijo trga električne energije. Potrošnja gospodinjskega odjema je pozitivno povezana z dohodki gospodinjstev ter negativno povezana s z liberalizacijo trga električne energije.

PAPLER, D.
ENERGETSKA UČINKOVITOST DOSEŽENA S SISTEMATIČNIMI UKREPI UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 14
V družbi Gorenjske elektrarne s konceptom energetske učinkovitosti sistematično spremljamo porabo energije z energetskim knjigovodstvom, stroške s finančnega vidika in emisije CO2 z ekološkega vidika. Na lastnem primeru stavbe smo s sistematičnim pristopom podali primer modela komunalne energetike. Po zatonu donosnih subvencij za sončne elektrarne je v konceptu energetske učinkovitosti postala zanimiva izgradnja sončne elektrarne moči 12,3 kWp za lastno uporabo z internim priklopom po tipski shemi PX3 in uporabe električne energije za lastne potrebe, kjer je prihranek lastno proizvedene električne energije pri stroških za omrežnino in dajatve. Prizadevanja za povečano energetsko učinkovitost potekajo od leta 2005 z uporabo toplotne črpalke pri ogrevanju v prehodnem obdobju in od leta 2011 z zamenjavo energenta zemeljski plin namesto kurilnega olja pri ogrevanju v zimskem obdobju. Z uvedbo energetskega knjigovodstva, optimiranjem porabe vseh energentov, dokumentom energetske izkaznice in ukrepi iz energetskega pregleda je cilj celovit nadzor nad porabo in stroški energentov in pridobitev certifikata standarda kakovosti ISO 50001 za upravljanje z energijo. Za razvojni koncept energetske učinkovitosti z lastno sončno elektrarno in toplotno črpalko izračunamo prihranke emisij toplogrednih plinov. Razvili smo energetsko nadzorni informacijski sistem GEKenergija, ki temelji na spremljanju porabe določenega energenta, vrednotenju porabe in prihranka, tako v energentu kot tudi v denarju. Rezultati kažejo pričakovane učinke. Z regresijsko analizo pojasnimo vpliv zunanje temperature na porabo toplotne energije.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA