Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

PIHLER, J.
ZBORNIK 2017 - Uvod
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 0
Poseben poudarek letošnjega posvetovanja je na "UPRAVLJANJU Z ENERGIJO". Na področju regulative je sprejet slovenski standard SIST EN ISO 50001 "Sistem upravljanja z energijo", katerega namen je omogočiti organizacijam, da vzpostavijo sisteme in postopke, ki so potrebni za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo, rabo in porabo. Vabljena predavanja so v celoti posvečena tej tematiki. S strani direktorata za energijo, ministrstva za infrastrukturo bo predstavljena regulativa, dosedanje prakse in smernice za prihodnost na področju upravljanja z energijo. Agencija za energijo ima pomembno vlogo pri oskrbi z vsemi vrstami energije in sicer z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto. Največ izkušenj je trenutno pri upravljanju z električno energijo, upravljanje z zemeljskim plinom že nekaj časa poteka, upravljanje s toploto pa je v začetni fazi. Strokovnjaki s posameznih področij bodo predstavili razmere v Sloveniji.

SARAJLIĆ, M., KITAK, P., SARAJLIĆ, N., PIHLER, J.
Električna poljska jakost srednjenapetostnega podpornega izolatorja z različnim številom reber
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2017, 239
Članek obravnava modeliranje srednjenapetostnega podpornega izolatorja. V programskem orodju Matlab je izdelan model izolatorja, nato je izveden izračun električnega polja v programskem orodju Elefant. Poudarek je namenjen zunanji obliki izolatorja. V članku so prikazani primeri izolatorja z različnim številom reber in njihov vpliv na električno polje izolatorja.

SARAJLIĆ, M., PIHLER, J., RIBIČ, J., KITAK, P.
UPORABA MAYRJEVEGA MODELA PRI SIMULACIJI ELEKTRIČNEGA OBLOKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 23
Članek opisuje uporabo Mayrjevega modela pri simulaciji električnega obloka. Mayrjev simulacijski model je del programskega orodja MATLAB – SIMULINK, s katerim so izvajane simulacije odprtega obloka. Eksperimentalni del je bil izveden v laboratoriju ICEM na ločilnem stikalu in odklopniku. Izdelana je primerjalna analiza simulacijskih izračunov in laboratorijskih meritev.

STOPAR, K., PIHLER, J., KITAK, P.
MERITVE ELEKTRIČNIH PARAMETROV ELEKTRO OBLOČNE PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 24
Elektro obločna peč je pomemben agregat v procesu pretaljevanja jeklenega odpadka. V obločni peči želimo pretaljevati jekleni odpadek čim hitreje, z največjim vnosom energije. Vnos električne energije je odvisen od sekundarnih napetosti in tokov v izbrani stopnji transformatorja peči, kar vpliva tudi na stabilnost gorenja električnega obloka. Obločno peč želimo voditi energetsko čim bolj učinkovito. Zato želimo z meritvami električnih parametrov med obratovanjem obločne peči pridobiti podatke o njenem delovanju, kar je tudi predmet tega članka.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., MARUŠA, R.
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU II
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 26
V načrtovanju razdeljevalnih in prenosnih omrežij vpliva na izbiro prereza več dejavnikov kot so padec napetosti, izguba moči, stabilnost, zaščita in še kateri drugi. Pomemben je dvig temperature vodnikov nad temperaturo okolja. Treba je poznati največji trajni tok vodnika saj določa najvišjo dovoljeno temperaturo vodnika. Temperatura vodnika vpliva na poves vodnika med stebri in določa spremembo natezne trdnosti zaradi segrevanja. Za kratke povezovalne vode ob izrednih razmerah je temperatura vodnika merodajna za pravilno izbiro vodnika.

TRBUŠIĆ, M., PIHLER, J., HAMLER, A.
KOMPENZACIJA ČASA POLOVIČNE VREDNOSTI PRI PRESKUŠANJU Z MARKSOVIM GENERATORJEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 28
V tem delu predstavljamo matematični model Marksovega udarnega generatorja s kompenzacijo položnosti hrbta udarnega vala. Pri preskušanju nizkonapetostnih navitij transformatorjev, se zaradi nizkih induktivnosti preskušanca pojavijo težave na hrbtu udarnega vala, kjer se položnost hrbta zmanjša do te mere, da udarni val ne ustreza več IEC standardom. V tem primeru je potrebno Marksov generator nadgraditi z Glaningerjevo vezavo, ki na hrbtu udarnega vala poveča čas do polovične vrednosti.

SOMI, L., DEŽELAK, K., PIHLER, J.
AKUMULACIJSKA MALA HIDROELEKTRARNA NA OBSTOJEČEM JEZERU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 8
Članek obravnava možnost izgradnje akumulacijske male hidroelektrarne na obstoječem Ledavskem jezeru v občini Krašči na Goričkem. Obravnavana je lokacija in umestitev objekta v prostor ob upoštevanju stanja naravnega okolja ter možnih vplivov nanj. V tehničnem delu so izračunani vsi merodajni parametri za potrebe elektrarne ter za določitev ekonomske upravičenosti gradnje s pomočjo kumulativnega pretoka finančnih sredstev. Donosnost elektrarne je določena s pomočjo zagotovljenega odkupa letne proizvodnje električne energije.

DEŽELAK, K., JAKL, F., MARUŠA, R., PIHLER, J., ŠTUMBERGER, G.
VPLIV NEELASTIČNEGA RAZTEZKA VODNIKOV NA POVESE PRI DALJNOVODIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 14
V referatu je prikazana problematika neelastičnih raztezkov vodnikov pri nadzemnih vodih, poznano kot lezenje (tečenje, creeping) zaradi mehanskega popuščanja materiala. Neelastično raztezanje vodnikov pri daljnovodih neposredno vpliva na povečanje povesov in posledično na zmanjšanje varnostnih višin. V referatu so podani rezultati raziskave vpliva neelastičnega raztezka na vodnikih v daljšem časovnem obdobju za tip vodnika Al/Je 490/65, ki je široko uporabljen na elektroenergetskem prenosnem sistemu 400 kV Slovenije. Podane so primerjave, če ustreznih kompenzacijskih metod ob montaži vodnikov ne upoštevamo ali le delno.

VORŠIČ, Ž., KUMPERŠČAK, V., PIHLER, J.
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 15
V načrtovanju razdeljevalnih in prenosnih omrežij vpliva na izbiro prereza več dejavnikov kot so padec napetosti, izguba moči, stabilnost, zaščita in še kateri drugi. Pomemben je dvig temperature vodnikov nad temperaturo okolja. Treba je poznati največji trajni tok vodnika saj določa najvišjo dovoljeno temperaturo vodnika. Temperatura vodnika vpliva na poves vodnika med stebri in določa spremembo natezne trdnosti zaradi segrevanja. Za kratke povezovalne vode ob izrednih razmerah je temperatura vodnika merodajna za pravilno izbiro vodnika. Pomembne so tri temperature: Joulsko segrevanje je odvisno od povprečne temperature vodnika, konvekcija in sevanje sta odvisni od temperature površine vodnika. Sprememba (znižanje) natezne trdnosti je v prvem približku odvisno od temperature pramenov vrvi v sredini vodnika. V prispevku smo pokazali, kako posamezni vplivni dejavniki delujejo na vodnik; ga segrevajo oz. hladijo v ustaljenem obratovanju.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., KOBAL, I., MARUŠA, L.
IZBIRA USTREZNEGA VODNIKA ZA OZEMLJEVANJE OPLETOV KABLOV NA KONSTRUKCIJI DALJNOVODNEGA STEBRA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 16
V članku je opisana izbira ozemljitvenega vodnika namenjenega za ozemljevanje odvodnikov prenapetosti in opletov visokonapetostnih kablov nameščenih na konstrukciji daljnovodnega stebra kjer je izveden prehod daljnovod – kablovod. Za ozemljevanje odvodnika in opleta kabla morajo biti ozemljitveni vodniki zasnovani tako, da zagotovijo tudi učinkovit odvod tokov višjih frekvenc in jakosti do 10 kA. Z raziskavo in meritvami smo izbrali ustrezen vodnik, ki zagotavlja priporočene parametre, hkrati pa ni zanimiv za odtujevanje.

SOTLAR, T., PIHLER, J., ROŠER, M.
VPLIV GENERATORJA NA KRATKOSTIČNE RAZMERE V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 27
V članku je obravnavana analiza vpliva generatorja na kratkostične razmere v distribucijskem omrežju. Namen je ugotoviti vpliv sinhronskega generatorja na kratkostične toke, ki so na mestu priključitve izhodiščni podatki za projektiranje in dimenzioniranje posameznih elementov omrežja. Kratkostični tokovi se bodo v točki kratkega stika določili s pomočjo programskega orodja DMS, ki je razvito za analizo realnih razmer v omrežju in med drugim omogoča tudi izračune parametrov vseh vrst kratkih stikov. Analiza vpliva generatorja na kratkostične toke v distribucijskem omrežju je izvedena v točki blizu generatorja in v točki daleč od generatorja s primerjavo rezultatov z vključenim in izključenim generatorjem.

JAHIĆ, A., KONJIĆ, T., PIHLER, J.
NAČRTOVANJE RAZDELJEVALNEGA OMREŽJA S POMOČJO GENETSKEGA ALGORITMA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 6
Optimalna konfiguracija razdeljevalnega omrežja pomeni topologijo omrežja z ustreznimi preseki vodnikov ter potrebne delovne in jalove moči v vozliščih in hkrati optimira več objektnih funkcij. Ob tem pa mora biti zadovoljeno tudi vsem tehničnim omejitvam, kot so: meje napetosti, radialnost omrežja, omejitev dovoljenih trajnih tokov, kot tudi omejitev moči v generatorskih vozliščih. Postopek več ciljne optimizacije, kot je uporabljena v tem delu, temelji na genetskih algoritmih in Pareto-vem načelu optimalnosti. Dobljeni rezultati potrjujejo uporabnost predlaganega algoritma za širok nabor problemov, ki se pojavljajo pri načrtovanju razdeljevalnega omrežja.

BELAK, L., MARUŠA, R., FERLIČ, R., RIBIČ, J., PIHLER, J.
ANALIZA ŽLEDOLOMA 2014 V PRENOSNEM OMREŽJU ELES
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 15
Republiko Slovenijo in del sosednjih držav je v koncu januarja in začetku februarja zajela vremenska ujma sneg, žled in padavine. Žled je naravni vremenski pojav, ki se obdobno pojavlja na različnih koncih Slovenije, predvsem na gorskih pregradah, kjer se srečujejo različna podnebja. Žled 2014 je prizadel večji del Slovenije in jo zaradi velike količine ledu, ki se je oprijemal različnih predmetov tudi ohromil. Največ škode je povzročil v gozdovih, električni, železniški in cestni infrastrukturi. V tem obdobju je bilo okoli 10 % prebivalstva Slovenije brez električne energije. V članku povzemamo vremensko dogajanje, pretekle izkušnje in poškodbe na prenosnem omrežju. Za konec članka prikažemo analizo obratovanja prenosnega omrežja za obdobje pred in po žledu 2014.

KITAK, P., PIHLER, J., l GLOTIĆ, A., HORVAT, D., ŠPELIČ, D., ŽALIK, B., TIČAR, I.
PRISTOPI K PROSTORSKI UPODOBITVI ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NADZEMNIH VODOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 17
V članku je izpostavljen način upodabljanja (vizualizacije) vokselskih podatkov elektromagnetnega sevanja daljnovodov. Rezultati so uporabni tako za stroko kot tudi za ljudi, ki niso eksperti za tovrstno področje, torej za razne upravne službe in v izobraževalne namene. Prispevek združuje tri bistvene sklope, to so: numerični izračun elektromagnetnega polja z metodo končnih elementov, prikaz elektromagnetnega polja na klasičen način v postprocesorju numeričnega programskega paketa in vokselskega upodabljanja elektromagnetnega polja. V tem primeru se za vsak piksel prikazane slike v vokselski prostor pošlje žarek in izračuna presečišča. Slednji način upodabljanja omogoča prikaz rezultatov neodvisno od numeričnih programskih orodij.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., KITAK, P.
VPLIV POLIZOLIRANIH VODNIKOV NA OKOLJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 18
Za nadzemne vode se vse več uporablja kompaktne vodnike s karbonskim jedrom. Če takšen vodnik še 'nepopolno' izoliramo, dobimo plizoliran vodnik, ki je mehansko močnejši in, kar je še pomembneje, prostorsko manj potraten. Razen tega je zaradi izolacije tudi električna poljska jakost v bližini takšnega vodnika manjša. V prispevku smo podali zasnovo polizoliranega vodnika za najvišje napetosti, ki bi ga lahko namestili na obstoječe 220 kV stebre in tako povečali prenosno zmogljivost slovenskega elektroenergetskega omrežja. Vključevanje linijske energetske infrastrukture v prostor je vse težavnejša, zato smo raziskali vpliv takšnega polizoliranega voda za najvišje napetosti na okolje. Primerjali smo analitični izračun električnega polja v okolici predlaganega nadzemnega voda z izračunom po metodi končnih elementov. Rezultate smo ocenili glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BELAK, L., RIBIČ, J., MARUŠA, L.
PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 KV DALJNOVODA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 20
V članku so predstavljena preskušanja Drsne sponke za ozemljevanje vodnikov daljnovoda. V namen izvedbe učinkovitega ozemljevanja daljnovodnih vodnikov pri izvedbi del v bližini visoke napetosti je bila načrtovana in izdelana posebna oblika drsne sponke za ozemljevanje. Ozemljitvena naprava je namenjena za ozemljevanje vodnikov daljnovoda, ki se pri montaži vodnika vzdolžno gibljejo (vlečejo) na dvosistemski daljnovod, katerega drugi sistem normalno obratuje kar predstavlja veliko tveganje za enopolni zemeljski stik. Naprava mora med drsenjem po vodniku zagotoviti tak spoj, da brez posledic prepreči oblok in učinkovito odvede tok zemeljskega stika v ozemljilo. Pred redno uporabo je bilo potrebno na ozemljitveni napravi izvesti vrsto preskusov, ki so opisani v tem članku. Izveden je bil tudi preskus v živo z izvedbo enofaznega zemeljskega stika na prenosnem omrežju 110 kV ELES. Vsa preskušanja so bila uspešna in pozitivna.

TRBUŠIĆ, M., PIHLER, J.
TEORETIČNA OBRAVNAVA TESLINEGA TRANSFORMATORJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 21
V tem delu predstavljamo izračun Teslinega transformatorja, izdelanega za potrebe Laboratorija za energetiko na Fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Matematični model za izračun napetosti in tokov Teslinega transformatorja je podan z diferencialnimi enačbami, ki jih rešujemo z iskanjem lastnih vrednosti in pripadajočih lastnih vektorjev v programu Matlab. Induktivnosti in dozemna kapacitivnost VN navitja so izračunane iz energije magnetnega oziroma elektrostatičnega polja s pomočjo računalniškega programa FEMM 4.2. Postopek izračuna opisan v tem delu predstavlja osnovo za snovanje Teslinega transformatorja.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BEČAN, M., ZAGORIČNIK, A., ULAGA, M.
ZMANJŠANJE POJAVA KORONE IN RADIO-INTERFERENČNIH MOTENJ NA ZBIRALKAH 220 KV V RTP PODLOG
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 9
V članku je predstavljena sanacija oziroma zmanjšanje pojava korone in radio-interferenčnih motenj na primarni visokonapetostni opremi zbiralk 220 kV v RTP 400/220/110 kV Podlog. Na zbiralkah 220 kV v RTP Podlog je bila zaradi dotrajanosti v celoti zamenjana obesna in izolacijska oprema, vključno z elementi za oblikovanje električnega polja. Po izvedenih montažnih delih so bile izvedene meritve korone in radio-interferenčnih motenj. Rezultati meritev so nakazovali na intenziven pojav korone, zato je bilo potrebno pristopiti k sanaciji stanja. Za izvedbo sanacije so bile opravljene laboratorijske meritve delnih razelektritev in radio-interferenčne napetosti. Na osnovi testiranj in primerjalnih meritev so bili izdelani in preizkušeni prototipi koronskih obročev. Primernost oblike testnih koronskih obročev, namenjenih oblikovanju električnega polja na zamenjani obesni in izolacijski opremi zbiralk 220 kV v RTP Podlog, je bila z meritvami potrjena. Na tej osnovi je bil sprejet sklep o sanaciji z novimi koronskimi obroči.

RIBIČ, J., PIHLER, J., VORŠIČ, J., VORŠIČ, Ž.
MODELIRANJE TRANSFORMATORJA V IZRAČUNIH ELEKTRIČNIH OMREŽIJ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 15
Računalniško podprti izračuni pretokov moč in analize kratkostičnih tokov so znani. Tehnično dovršene programe, ki podajajo veliko rešitev – podatkov – za načrtovanje, obratovanje, je možno tudi kupiti. Toda takšni programi ne dovoljujejo malenkostnih sprememb v modeliranju elementov. Pogosto so transformatorji s tremi navitji podani kar kot transformatorji z dvema navitjema, mnogokrat pa pravilne izračune onemogoča pomanjkanje podatkov. V prispevku so podani rezultati raziskave, kako vpliva upoštevanje tretjega navitja na izračune pretokov moči in na izračune kratkostičnih tokov.

DEŽELAK, K., PIHLER, J., FLUHER, B., ŠTUMBERGER, G.
PRIMERJAVA MALE HIDROELEKTRARNE Z VGRAJENIMI MATRIČNIMI TURBINAMI Z GIBLJIVO HIDROELEKTRARNO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 11
V članku je prikazana primerjava dveh možnih rešitev izgradnje male hidroelektrarne, pri čemer je poleg tehničnega izračuna izveden še finančni izračun investicije v projekt izgradnje takšne elektrarne. Prva obravnavana rešitev je elektrarna z vgrajenimi matričnimi turbinami, medtem ko je druga rešitev izgradnja tako imenovane gibljive elektrarne. Izbira takšnih rešitev je pogojena s specifičnimi pogoji pretoka in tudi padca reke na kateri bi bila takšna elektrarna izgrajena.

BELAK, L., MARUŠA, R., PIHLER, J., ZAGORIČNIK, A.
REKONSTRUKCIJA 220 KV ZBIRALK V STIKALIŠČU RTP 400/220/110 KV PODLOG
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 21
Članek opisuje rekonstrukcijo zbiralk 220 kV (izolacije in pripadajočega obešalnega materiala) v stikališču RTP 400/220/110 kV Podlog. Stikališče 220 kV je v obratovanju od začetka sedemdesetih let pa vse do danes. Zaradi večletnega obratovanja in dotrajanosti opreme, obratovanje ni bilo več zanesljivo. Zaradi tega je bila v letu 2011 izvedena rekonstrukcija zbiralk. Ob tem, je bil poglavitni cilj, da bo v času rekonstrukcije obratovanje EES čim manj moteno. V ta namen je poleg rekonstrukcije, bila obravnavana tudi analiza obratovanja 400 in 220 kV prenosnega omrežja v času rekonstrukcije. Poudarek je bil na tem, kako ob izvajanju rekonstrukcije zagotoviti čim manj moteno obratovanje EES in posledično nemoteno oskrbo električne energije porabnikom.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., ZUPAN, B., GRADNIK, T., BELAK, L., FERLIČ, R.
DETEKCIJA GORLJIVIH PLINOV V ENERGETSKIH TRANSFORMATORJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 22
V članku je predstavljena nadgradnja obstoječega plinskega (Buchholz) releja, ki se uporablja za detekcijo okvar in zaščito energetskih transformatorjev. Nadgradnja se navezuje na senzorski nadzor gorljivih plinov v Buchholz releju, ki se formirajo ob okvarah v aktivnem delu transformatorja. V prvem delu članka sta opisana problematika nastajanja gorljivih plinov v olju kot posledica okvar v navitjih ali jedru, ter mehanizem vdora zraka v Buchholz rele zaradi nepopolnega tesnjenja dilatacijskega sistema transformatorja ali vnosa zraka pri vzdrževalnih delih. V drugem delu je prikazana simulacijska naprava za detekcijo gorljivih plinov in podana uporabna vrednost izboljšave plinskega releja z vgradnjo detektorja gorljivih plinov. V zadnjem delu je opisano delovanje detektorja in avtomatike za prenos in obdelavo senzorskih podatkov. Predstavljene so tudi praktične prednosti in možnosti, ki jih vgradnja detektorja prinaša pri različnih tipskih močeh transformatorjev, izvedena je tudi ocena stroškov vgradnje in povečanje obratovalne zanesljivosti transformatorja.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., VORŠIČ, J.
ELEKTRIČNO POLJE V OKOLICI NADZEMNEGA VODA PUAC 2150/495/65 ZA 400 KV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 11
Zaradi zunanjega plašča polizolirani vodniki niso tako ranljivi, kadar se vodniki med seboj dotikajo, ali pa ob stiku z drevesi. To omogoča, da se razmik med faznimi vodniki voda s polizoliranimi vodniki zmanjša samo na tretjino razmika med faznimi vodniki nadzemnega voda z neizoliranimi vodniki.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA