Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

VOVČKO, B., VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A., SEME, S.
MATEMATIČNI MODELI SONČNIH CELIC V PROGRAMSKEM ORODJU MATLAB/SIMULINK
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 30
V članku so predstavljeni matematični modeli sončne celice sestavljeni v programskem paketu Matlab/Simulink. Matematični modeli sončne celice predstavljeni v članku so glede na zahtevnost sestave in posledično tudi po točnosti odzivov na vhodne parametre poimenovani kot idealni, enostavni, enodiodni in dvodiodni model. V programu Matlab/Simulink smo matematične modele sončne celice sestavili s pomočjo izrazov, ki opisujejo delovanje sončne celice. Matematične modele sončne celice smo primerjali med seboj in jih ovrednotili s primerjavo izmerjenih vrednosti dejanske sončne celice.

VOVČKO, B., VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A., SEME, S.
MATEMATIČNI MODEL SONČNE ELEKTRARNE BRESTANICA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 31
V članku je predstavljen matematični model sončne elektrarne sestavljene v programskem paketu Matlab/Simulink. Za ovrednotenje simulacijskih rezultatov iz matematičnega modela sončne elektrarne bomo uporabili rezultate meritev dejanske sončne elektrarne Termoelektrarne Brestanica d. o. o. Pri tem bomo ovrednotili rezultate simulacijskih izračunov in meritev na dejanski elektrarni za različne dni v letu. Rezultati kažejo dobro ujemanje med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi sončne elektrarne, kar je dobra osnova za nadaljno uporabo matematičnega modela sončne elektrarne za analizo napetostnih profilov omrežja.

VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A.
PRIMERJAVA IZPLENA SONČNIH ELEKTRARN S SONČNIMI MODULI RAZLIČNIH TIPOV TER PRAKTIČNE IZKUŠNJE Z OBRATOVANJEM LE-TEH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 6
Namen tega članka je prikazati praktične izkušnje in rezultate obratovanja sončnih elektrarn različnih tehnologij in izvedb. V predstavljenem članku prikazujemo primerjavo energijskega izplena tankoplastnih amorfnih ter monokristalnih sončnih modulov malih fotovoltaičnih elektrarn (MFE) TE Brestanica pri različnih orientacijah in majhnih naklonih. V prvih dveh poglavjih podajamo podatke o sončnih elektrarnah MFE TEB 1-3, v tretjem poglavju pa je podana primerjava energijskega izplena tankoplastnih amorfnih in monokristalnih sončnih modulov na podlagi analize obratovanja MFE TEB 1-3. V zadnjem poglavju podajamo sklep oziroma predloge za bodoče investitorje, ki izhajajo iz predhodnih ugotovitev.

GAŠPARINČIĆ, J., ŠTRICELJ, A.
RAZVOJ PLINSKIH TURBIN IN ZAGOTAVLJANJE TERCIARNE REGULACIJE V EES
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 17
Plinske turbine imajo danes velik pomen v elektroenergetiki. Leta 1905 je družba Brown Boveri postavila prvi komercialni plinski postroj za proizvodnjo električne energije. V vseh razvitih državah ter državah v razvoju so plinsko turbinski postroji najbolj uporabni za pokrivanje sistemskih rezerv (terciarne regulacije). Ob nastopu večjih motenj v EES (Elektro energetski sistem) ima pomembno vlogo terciarna regulacija, katere glavna naloga je, da pri izpadu večjih proizvodnih blokov v sistemu pomaga sekundarni regulaciji in skupaj odpravita nastalo neravnotežje delovne moči. Zato morajo biti v EES vedno na voljo proizvodne enote, ki lahko sodelujejo pri terciarni regulaciji. Rezerva celotne moči za terciarno regulacijo mora biti v polnem obsegu aktivirana v 15 minutah po podani zahtevi, kar lahko v naših razmerah nudijo le hitre plinske turbine, hidroelektrarne z akumulacijami, črpalne elektrarne in bloki v obratovanju.

ŠTRICELJ, A.
HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI – SISTEM ZA DETEKTIRANJE PLOVBE TER PLAVJA S POMOČJO IZLOČANJA BARVNIH OBMOČIJ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 20
V članku je predstavljena metoda zaznavanja predmetov na vodi s pomočjo izločanja barvnih območij. Izraz barvno območje predstavlja kompleksen nabor barvnih spektrov, značilnih za določeno opazovano področje. Metoda detektiranja predmetov na vodi predstavlja vpeljavo različnih metod obdelave slike na vodi in je tako prilagojen barvnemu spektru vode. Metoda razpoznavanja, predstavljena v članku, uvaja faze pred-procesiranja slike, določitev barvnega območja primernega za tak sistem, definiranje barvnega odmika z evklidovo razdaljo ter uvaja postopek erodiranja nad sliko. Zasnova takšnega sistema nam omogoča robustno ter zanesljivo detekcijo predmetov na vodi, hkrati pa nam daje primerljive rezultate s sistemi, ki bazirajo predvsem na optimizaciji kontrasta slike ter detekciji robov.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA