Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

HOSNAR, J., KOVAČ KRALJ, A.
UPORABA MATEMATIČNEGA PROGRAMIRANJA PRI REKONSTRUKCIJI INDUSTRIJSKIH PROCESOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 18
Nizka učinkovitost, negativni vplivi na okolje in nerentabilno obratovanje so glavne pomanjkljivosti zastarelih industrijskih obratov. Obrati se lahko izboljšajo z rekonstrukcijsko tehniko in ustvarjenim matematičnim algoritmom, kot orodjem, za sistematični pristop pri inženirskem odločanju. Osrednja tematika strokovnega članka se osredotoča na razvoj matematičnega algoritma za kombiniran pristop k rekonstrukciji nerentabilnih industrijskih obratov. Cilji zastavljenega matematičnega algoritma so: i.) v večji meri ohraniti obstoječe procesne enote ter kemijske obrate, ii.) omogočiti potencial za iskanje novih procesnih alternativ in tehnoloških rešitev, iii.) zagotoviti utečeno delovanje vseh podsistemov in celotnih sistemov, iv.) se zavzemati za okoljsko in družbeno odgovornost ter v.) aplicirati koncept rekonstrukcijske metode na nerentabilne industrijske obrate.

HOSNAR, J., KOVAČ KRALJ, A.
REKONSTRUKCIJA ENERGETSKO-KEMIJSKIH PROCESOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 22
Nizka učinkovitost, negativni vplivi na okolje in nedobičkonosno obratovanje so glavne pomanjkljivosti zastarelih energetsko-kemijskih obratov. Za zagotavljanje fleksibilne proizvodnje in optimalnega obratovanja ni dovolj iskati le prihrankov na strani pogonskih sredstev (PS), temveč je procese smiselno razvijati v smeri učinkovitega trajnostnega razvoja in tržno zanimivih kemijskih produktov. Obetajoče alternativno gorivo je dimetil-eter (DME). V prispevku je na kratko predstavljena konceptualna rekonstrukcijska metoda, kot dobro orodje, ki omogoča posodobitev neracionalnih procesnih sistemov in celovitih obratov. Tehnika je predstavljena na študijskem primeru obstoječega metanolnega (MeOH) obrata. Ta je neracionalen in posledično ne obratuje. Z rekonstrukcijsko tehniko lahko omenjeni proces preusmerimo v novo-produktivni. Glavni cilji rekonstrukcijske tehnike so: i.) v večji meri ohraniti obstoječe procesne enote, ii.) omogočiti potencial za iskanje novih procesnih alternativ in tehnoloških rešitev, iii.) zagotoviti utečeno delovanje vseh podsistemov in celovitih sistemov ter iv.) se zavzemati za okoljsko in družbeno sprejemljivost. Pri procesu transformacije enega energenta v druge (npr. zemeljski plin – ZP v npr. DME ali MeOH), ki so kemijsko, tehnološko, okoljsko in ekonomsko primernejši, igra pomembno vlogo cena surovin ter cena produktov. V prispevku so bili potrjeni nižji obratovalni stroški neposredne sinteze, v primerjavi s posredno sintezo DME iz ZP.

KOVAČ KRALJ, A.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V KEMIJSKIH PROCESIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 8
Naš glavni cilj je koristna upora obstoječih plinov v kemični industriji za pogon plinske turbine. Procesi delujejo pri visokih tlakih in zatem sledi čiščenje pri nizkih tlakih. Ta tlačni padec lahko koristimo za kogeneracijo električne energije z uporabo odprtega sistema plinske turbine.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA