Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KUŠTRIN, I., GOSTINČAR, P.
REDUCIRANJE EMISIJE NOX S PRERAZPOREJANJEM SEKUNDARNEGA ZRAKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 10
Do konca leta 2007 je v Sloveniji mejna emisijska vrednost NOx za velike kurilne naprave na trdna goriva znašala 650 mg/m3, od začetka leta 2008 naprej 600 mg/m3 za velike kurilne naprave z vhodno toplotno močjo od 50 MW do 500 MW. Od začetka leta 2016 dalje bo v dimnih plinih velikih kurilnih naprav med 300 MW in 500 MW na izstopu v ozračje smelo biti le še 200 mg/m3 NOx. Tako nizke emisije iz kotlov na trdna goriva je mogoče doseči s kombinacijo primarnih in sekundarnih ukrepov za redukcijo emisije NOx. S primarnimi ukrepi se omejuje nastajanje NOx pri zgorevanju, sekundarni ukrepi pa obsegajo postopke za izločanje NOx iz dimnih plinov oziroma denitrifikacijo. Tokratni prispevek je namenjen predstavitvi nadgradnje primarnih ukrepov na kotlu 3 Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, ki zajema prerazporeditev sekundarnega zraka med posamezne šobe gorilnikov. Trenutno so z omenjeno nadgradnjo in pod določenimi ostalimi pogoji emisije NOx kotla 3 že pod bodočo mejno emisijsko vrednostjo.

KUŠTRIN, I., LENART, J., KOKOVNIK, A., GOSTINČAR, P., HOČEVAR, M.
OPTIMIRANJE ZGOREVANJA Z OZIROM NA PORAZDELITEV PREMOGOVEGA PRAHU MED ŠOBE GORILNIKOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 19
Zgorevanje v vsakem kurišču mora biti podvrženo čim večji optimizaciji zaradi nižanja specifične porabe goriva in omejevanja emisij škodljivih snovi v okolico. Optimiranje zgorevanja premogovega prahu je še posebej kompleksno. Mlini za rjavi premog in lignit so istočasno tudi ventilatorji za pnevmatski transport premogovega prahu do gorilnikov. Vsak mlin dovaja premogov prah dvema, trem ali štirim šobam gorilnika. Zaradi velikih dimenzij in zapletene geometrije mlina s pripadajočimi prahovodnimi kanali ter stohastičnega dogajanja v mlinu je praktično nemogoče vplivati v zadostni meri na porazdelitev premogovega prahu med šobe gorilnikov. Lažje je med šobe porazdeliti zgorevalni zrak skladno s dejansko porazdelitvijo premogovega prahu. Porazdelitev premogovega prahu se ves čas spreminja v odvisnosti od obremenitve dodajalnika, obrabljenosti glavnih delov mlina in lastnosti premoga. V okviru članka je predstavljena metoda za sprotno spremljanje porazdelitve premogovega prahu v prahovodnih kanalih za ventilatorskimi mlini. Uporabljajo se zaznavala, ki delujejo na principu elektrostatične razelektritve.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA