Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010
KOMUNALNA ENERGETIKA, _.
PROGRAM 2010
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 0
Program posvetovanja

KOMUNALNA ENERGETIKA 2010, _.
Organizacijski in programski odbor 2010
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR

Predsednik:
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Podpredsednik:
Janez ŠKRLEC, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana

Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Člani:
Miran HORVAT, Elektro Maribor, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Darko KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Jože KORITNIK, Javna Agencija Republike Slovenije za energijo
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Vladimir Peter PLAVČAK, Holding slovenske elektrarne, Maribor
Andrej POGLAJEN, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana
Alenka PRELEC, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana
Ervin SERŠEN, Javna Agencija Republike Slovenije za energijo
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica
Marjan ZORMAN, Elektro Maribor, Maribor

Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor


PROGRAMSKI ODBOR

Predsednik:
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Člani:
Krešimir BAKIČ, ELES – Elektro Slovenije, Ljubljana
Filip Samo BALAN, ICEM-TC, Maribor
Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Lothar FICKERT, Technische Universität Graz, Avstrija
Aleš HRIBERNIK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Peter KITAK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Jože KORITNIK, Agencija za energijo RS, Maribor
Anita KOVAČ KRALJ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Maribor
Sašo KRESLIN, Dravske elektrarne Maribor, Maribor
Dušan KRESNIK, Kova, Celje
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Marko MAVEC, ERICo, Velenje
Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Ladislav MIKOLA, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Andrej ORGULAN, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Igor PAPIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Damir PEŠUT, Elektro inštitut Hrvoje Požar, Zagreb, Hrvaška
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Igor PODBELŠEK, Elektro Ljubljana, Ljubljana
Zmagoslav PRELEC, Tehnički fakultet Sveučilišta u Rijeci, Hrvaška
Nermin SARAJLIĆ, Elektrotrotehnički fakultet Univerziteta u Tuzli, Bosna in Hercegovina
Marko SENČAR, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Maribor
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Mladen TRLEP, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Ivo UGLEŠIĆ, Fakultet elektrotehnike i računarstva Zagreb, Hrvaška
Milan VIŽINTIN, SODO, Maribor
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Marjan ZORMAN, Elektro Maribor, Maribor

KOPAČ, J.
ZANESLJIVA OSKRBA DRŽAVLJANOV SLOVENIJE Z ENERGIJO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 1

KOSEC, M.
NOVI MATERIALI V ENERGETIKI IN NOVI VIRI ELEKTRIČNE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 2

MAVEC, T., KOŠNJEK, E.
IKT IN AKTIVNA OMREŽJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE DANES – IN JUTRI?
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 3

LUGSCHITZ, H.
OCENA VPLIVOV NA OKOLJE IN JAVNA RAZPRAVA ZA ''380 kV POVEZAVO KAINACHTAL – SÜDBURGENLAND'' V AVSTRIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 4

HUDOKLIN, J.
UMEŠČANJE PRENOSA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VPLIVI NA PROSTOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 5

SENEGAČNIK, A., SEKAVČNIK, M.
IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE Z ORC KROŽNIMI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 6
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces za pretvorbo nizko temperaturne toplote v mehansko delo. Delovna snov je organsko hladivo. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki bo apliciran v slovenski industriji z električno močjo generatorja 120 kW. Obravnavane so nekatere posebnosti ORC procesov in tudi vpliv izvedbe prenosnikov toplote. Analiziran je tudi vpliv temperature hladilne vode na delovanje ORC procesa.

PIRC, A., SEKAVČNIK, M.
ANALIZA STOPNJE DISLOCIRANOSTI ENERGETSKIH SISTEMOV PRI OSKRBI URBANEGA NASELJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 7
V tem prispevku je narejena analiza stopnje dislociranosti energetskih sistemov pri oskrbi realnega urbanega naselja s toplotno in električno energijo glede na energijski izkoristek, investicijske in obratovalne stroške. V začetku je predstavljen energetski sistem bioplinarne in načrtovanje vročevodnega ter plinovodnega omrežja iz kogeneracijskega postrojenja. Nato so narejeni trije primeri oskrbe: v prvem, bioplinarna proizvaja električno energijo in distribuira toploto po vročevodu; v drugem primeru bioplinarna distribuira bioplin do manjši kogeneracijskih postrojev znotraj naselja, in v zadnjem primeru, bioplinarna proizvaja bioplin za potrebe prigrajenega postroja in za kurjenje v individualnih kotlih. Na podlagi investicijskih in obratovalnih stroškov je na koncu narejen tudi izračun lastnih cen toplotne in električne energije.

KOVAČ KRALJ, A.
PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V KEMIJSKIH PROCESIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 8
Naš glavni cilj je koristna upora obstoječih plinov v kemični industriji za pogon plinske turbine. Procesi delujejo pri visokih tlakih in zatem sledi čiščenje pri nizkih tlakih. Ta tlačni padec lahko koristimo za kogeneracijo električne energije z uporabo odprtega sistema plinske turbine.

SENEGAČNIK, A.
ANALIZA MOŽNOSTI SOUPORABE LESNEGA PLINA ZA ŽGANJE APNA V OBROČNI JAŠKASTI PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 9
Članek obravnava možnost souporabe lesnega plina pri kurjavi na zemeljski plin v obročni jaškasti peči za žganje apna. Za uplinjevanje lesnih sekancev je predvidena preizkušena tehnologija protitočnega uplinjevalnika, ki kot oksidacijsko sredstvo uporablja mešanico zraka in recirkuliranih dimnih plinov z ~10 % vsebnostjo kisika. Količina in kurilnost nastalega lesnega plina je odvisna od vlažnosti lesnih sekancev. Simulacija sosežiga zemeljskega in lesnega plina v spodnjih gorilnikih peči pokaže, da je z lesnim plinom možno nadomestiti od 20 % do 50 % zemeljskega plina.

ANDREJAŠIČ, T., BRECL, K., NEMAC, F., TOPIČ, M.
VIRI IZGUB ENERGIJE PRI DOLOČANJU LETNEGA IZPLENA INTEGRACIJE SONČNIH ELEKTRARN (BIPV)
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 10
Glede na visoko stopnjo sončnega sevanja na območju Slovenije, ki se giblje med 1150 in 1400 kWh/m2 na horizontalno ravnino, je v referatu predstavljen potencial za postavitev razpršenih sončnih elektrarn v urbanih naseljih kot BIPV ter viri izgub pri pretvorbi sončne energije v električno. Primarno je na podlagi podatkov sončnega sevanja podano izhodišče z razpoložljivostjo sončnega sevanja glede na izbrano lokacijo. Nadalje so ocenjene vrednosti izgub zaradi neidealnega kota in orientacije fotonapetostnega generatorja ter vplivi delnega senčenja. Glede na tip integracije modulov v objekt so podani podatki o zvišanju nadtemperature modulov in s tem zmanjšanje letnega izplena energije. Nazadnje so predstavljene tudi izgube pri pretvorbi enosmerne napetosti v izmenično na razsmerniku in zaščitnih elementih.

SEME, S., ŠTUMBERGER, G., VORŠIČ, J., TOMAŽIČ, A.
MERJENJE U-I KARAKTERISTIK FOTONAPETOSTNIH MODULOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 11
Delo obravnava merjenja U-I karakteristik fotonapetostnih modulov. Merjenje U-I karakteristik fotonapetostnih modulov je določeno v standardih, ki jih pripravlja tehnični komite IEC TC 82. Ker žal nimamo na voljo tehnične opreme za merjenje U-I karakteristik fotonapetostnih modulov pri standardiziranih pogojih, smo meritve izvedli pri naravnih vremenskih pogojih. V delu primerajmo U-I karakteristike fotonapetostnih modulov izdelanih iz različnih materialov. Tako med seboj primerjamo fotonapetostne module iz monokristalnega silicija, polikristalnega silicija in amorfnega silicija (tankoplastnega). Primerjava U-I karakteristik posameznih tipov modulov je za dane pogoje merodajna, saj so meritve bile izvedene istočasno in pri enakih tehničnih in vremenskih pogojih.

TOROŠ, Z.
OPTIMALNA POVEZAVA MED KAKOVOSTJO IN VLAGANJI V ELEKTROENERGETSKI DISTRIBUCIJSKI SISTEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 12
Članek obravnava kakovost električne energije v elektroenergetskem distribucijskem sistemu v povezavi z vlaganji. Določeni sta bili dve kriterijski funkciji: za hibridni kazalec kakovost Q in za pripadajoča vlaganja C. Z dvokriterijsko optimizacijo je bil opravljen izračun optimalnih vlaganj za izbrano želeno ali določeno kakovost.

SENEGAČNIK, A., ZBAŠNIK SENEGAČNIK, M.
ENERGETSKA STRATEGIJA JE TUDI GRADNJA ENERGIJSKO NAJBOLJ VARČNIH OBJEKTOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 13
Pasivna hiša je trenutno energijsko optimalna zgradba. Ob sprejemljivih stroških ima minimalne potrebe po energiji za ogrevanje zgradbe in sanitarne vode. V članku je prikazana primerjava prihrankov energije med zgradbami, grajenimi po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 (Ur.l. 42/02) in zgradbami, grajenimi po standardu pasivne hiše. Izračun je narejen na vzorcu novozgrajenih stanovanjskih hiš v letih 2003–2008. Iste zgradbe, grajene v standardu pasivne hiše, bi potrebovale znatno manj energije za ogrevanje, zaradi uporabe toplotnih črpalk pa bi se nekoliko povečala poraba električne energije.

SCHMAUTZER, E., PACK, S.
NOVI NAČINI ZA POVEZOVANJE OZEMLJITEV, ZBIRALK ZA IZENAČEVANJE POTENCIALA, NAPELJAV IN STRELOVODNE ZAŠČITE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 14
Varno in zanesljivo delovanje elektronske opreme v sodobnih nizkonapetostnih električnih napeljavah, primernih za dvosmeren prenos energije in informacij, zahteva – začenši pri transformatorskih postajah preko glavnega voda napeljave do mesta opreme v zgradbi – posebno pozornost pri povezovanju ozemljitev, zbiralk za izenačevanje potenciala, napeljav in strelovodne zaščite. Pri načrtovanju, izvedbi in kontroli se vse obravnava večinoma ločeno, v praksi pa se pojavljajo različni električni problemi kot na primer blodeči tokovi, nezaželena področja z motnjami in induktivne motnje, ki jih povzročajo nizkofrekvenčni tokovi in prehodni pojavi. V članku so združeni novi in stari postopki za funkcionalen, razumljiv pristop k načrtovanju in izvedbi električnih napeljav, ob upoštevanju potreb različnih omrežno povezanih sistemov za dobavo energije kot so elektrika, plin, voda in telekomunikacije.

SALKIĆ, H., SIKIRA, Z., SALKIĆ, Z., SOFTIĆ, A., BAČINOVIĆ, D.
PREPREČEVANJE ELEKTROMAGNETNIH MOTENJ V TRANSFORMATORSKI POSTAJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 15
Članek predstavlja največje vrednosti izračunov jakosti električnega in magnetnega polja v transformatorski postaji TS 10(20)/0.4 kV, 3x1250 kVA, izračunane s programskim paketom EFC-400, ki omogoča simulacije v tri-dimenzionalnem prostoru. Izračuni efektivnih vrednosti gostote magnetnega pretoka (magnetne indukcije) in analiza elektromagnetne združljivosti, so bili dobljene na višini 4,5 m nad zemljo, v x-y ravnini, v delih pisarn, ki se nahajajo nad podpostajo, kjer so pričakovane najvišje vrednosti gostote polja, ob največjih vrednostih tokov na posameznih delih opreme. Takšna obremenitev se v dejanskem obratovanju pojavi redko, tako da imajo rezultati izračunov določeno varnostno rezervo. Podpostaja je modelirana brez sten in drugih ovir, ki pomembno vplivajo na zmanjšanje jakosti električnega polja. Zaradi tega imajo tudi rezultati jakosti električnega polja varnostno rezervo, saj zunanja stena transformatorske postaje zaduši to polje do zanemarljivih vrednosti. Te vrednosti je možno potrditi z meritvami v podpostaji. Rezultati so prikazani v diagramih, ki opisujejo 2D in 3D porazdelitev gostote magnetnega pretoka in jakost električnega polja. Podana so tudi priporočila za nov model podpostaje, ki zmanjšujejo elektromagnetne motnje.

DEŽELAK, K., KADIŠ, J., ŠTUMBERGER, G.
IZRAČUN EMISIJ HRUPA VISOKONAPETOSTNEGA DALJNOVODA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 16
V članku smo obravnavali problematiko izračuna emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov, ki jih povzroča korona. V začetnem delu smo predstavili teoretično osnovo pojava korone in njene posledice. Predstavili smo nekatere bolj pogoste metode za izračun emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov. Za emisije hrupa in nastanek pojava korone so bistvene vrednosti električne poljske jakosti ob vodniku, zato smo podali primerjavo treh metod za izračun električnega polja. Metode izračuna emisij hrupa smo uporabili pri izračunih emisij za različne izvedbe daljnovodov.

ŠTERBENK, E., MAVEC, M., MLJAČ, L., DEBELJAK, B.
IZBOLJŠANJE GPOSPODARJENJA Z ELEKTROFILTRSKIM PEPELOM V ŠALEŠKI DOLINI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 17
Termoelektrarna Šoštanj (z inštalirano močjo 809 MW) je največji termoenergetski objekt v Sloveniji. Elektriko pridobivajo s kurjenjem premoga, ki ga kopljejo v Premogovniku lignita Velenje. Rezultat proizvodnje električne energije je približno 700.000 t pepela na leto. Elektrofiltrski pepel se uporablja za sanacijo poškodovanih ugrezninskih območij, ki so nastala zaradi premogovništva. Do leta 1982 so elektrofiltrski pepel kot pepelno brozgo transportirali neposredno v Velenjsko jezero. Po letu 1982 so začeli zapolnjevati ugreznino, toda transportna voda je še vedno tekla v jezero. Leta 1994 je bil zgrajen t.i. zaprti krogotok vode, ki deluje še danes. V prvih 3 letih delovanja zaprtega sistema se je alkalnost vode v Velenjskem jezeru zmanjšala s pH 12 na približno pH 8. Leta 1995 je bila na bloku 4 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) zgrajena naprava za razžveplanje dimnih plinov, leta 2000 so jo zgradili tudi na bloku 5. Produkt razžvepljevanja je sadra, ki jo mešajo z elektrofiltrskim pepelom in na ta način dobijo nov material – stabilizat. Le-tega potem odpeljejo na območje med Velenjskim in Družmirskim jezerom, kjer ga uporabljajo za sanacijo ugreznin. Negativni vplivi na okolje so se od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja znatno zmanjšali. Vodstvo TEŠ je sprejelo Ekološki sanacijski program, lokalna skupnost pa odlok, ki je zahteval zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi transporta in odlaganja pepela. Ekološki monitoring območja sanacije ugreznin z elektrofiltrskim pepelom se je začel leta 1996 in od takrat redno poteka. Zajema tako meritve zraka, površinskih in podzemnih voda, usedlin, zemlje kot tudi analize nekaterih snovi v rastlinah. Rezultati kažejo, da so vplivi na okolje lokalno omejeni, še posebej na površinskih vodah. V zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je bilo to območje popolnoma neurejeno. V zadnjih dveh desetletjih je postalo dobro vzdrževano, v večjem delu ozelenjeno območje sanacije ugreznin. Kljub aktivni premogovniško energetski rabi ga zaradi učinkovitih okoljevarstvenih ukrepov že delno koristijo v rekreacijske namene.

POLAJŽER, B.
METODE ZA UGOTAVLJANJE IZVOROV UPADOV NAPETOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 18
V prispevku so opisane in ovrednotene metode za ugotavljanje izvorov upadov napetosti. Obravnavane so metode, ki temeljijo na različnih kriterijih – sprememba energije, sprememba toka in sprememba impedance. Izvedeni so številni simulacijski preizkusi, obravnavane metode pa so preizkušene tudi z meritvami v laboratoriju in na terenu. Z analizo dobljenih rezultatov so metode za ugotavljanje izvorov upadov napetosti tudi ovrednotene. V primerih simetričnih upadov napetosti vse metode dajejo zadovoljive rezultate. V primerih nesimetričnih upadov napetosti, ki so med najbolj pogostimi, uspešnost večine obravnavanih metod ni zadostna. Z uporabo pozitivnega zaporedja napetosti in tokov se uspešnost vseh obravnavanih metod izrazito poveča.

AIGNER, M., RAUNIG, C., SCHMAUTZER, E., FICKERT, L.
PAMETNA OMREŽJA – ZAŠČITA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ IN VARNOST V PRIMERU RAZPRŠENE PROIZVODNJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 19
Vzporedno z napredkom informacijskih in komunikacijskih tehnologij v preteklih letih sta tudi proizvodnja in prenos električne energije postajala bolj gospodarna in učinkovita: več pozornosti je posvečeno takoimenovanim »Pametnim omrežjem«. Poudarek na infrastrukturi pametnih omrežij je predvsem na povečanem deležu razpršene proizvodnje električne energije, npr. fotonapetostne elektrarne, male hidro elektrarne ali stirlingovi motorji, v nizkonapetosnem ali srednjenapetostnem omrežju. Zaradi povečanega vključevanja razpršenih (obnovljivih) energijskih proizvodnih sistemov je zagotovljen pomemben doprinos k zmanjšanju emisij CO2, v skladu s cilji 20-20-20, kakor tudi manjše prenosne izgube. Pomembna prednost pametnih omrežij je v možnosti multivalentnega popolnoma neodvisnega energetskega napajanja otočnih omrežij in mikro-omrežij. V primeru izpada (ločitve od razdeljevalnega omrežja) je možno zagotoviti določen delež energije predvsem iz razpršenih virov. Kratkostični tokovi iz distribucijskih transformatorjev in dodatni kratkostični tokovi iz razpršenih virov (dvosmerni pretoki energije) lahko privedejo do nezdružljivosti z obstoječimi zaščitnimi sistemi. Zaradi tega zahteva povečano vključevanje razpršenih virov energije nova razmišljanja glede zaščitnih sistemov, predvsem glede osebne varnosti in zaščite električne opreme. Obravnava nevtralne točke razpršenih virov, transformatorjev in enot za brezprekinitveno napajanje v povezavi z distribucijskimi transformatorji je pomembna za varnost omrežja in osebja. V članku so prikazani primeri posledic manjkajoče povezave med nevtralno točko in ozemljitvijo (ozemljevanje) razpršenih virov energije v primeru vzporednega napajanja.

PEŠUT, D., KINDERMAN LONČAREVIĆ, A.
NAČRTOVANJE OSKRBE Z ENERGIJO NA OTOKIH – PRIMER: OTOK BRAČ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 20
Skladno s sodobnim načinom lokalnega načrtovanja je eden od ključnih pogojev uravnotežen, kakovosten in trajnosten razvoj, tako v energetskem kakor tudi ostalih sektorjih. Energetsko načrtovanje na lokalnem nivoju postavlja trdne temelje za razpršenost in zanesljivost dobave, omogoča doseganje konkurenčnosti, racionalno rabo energetskih virov varovanje okolja. Otoki so poseben naravni vir vsake države in kot taki zahtevajo še posebno pozornost in skrb pri določanju bodočega razvoja energetskega sistema. Otok Brač predstavlja poseben primer, kjer so bili ustvarjeni odločilni pogoji za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Oblasti, dobavitelji energije in ostali so spoznali pomembnost njihovega vključevanja v ustvarjanje energetskega razvojnega načrta otoka in njegove izvedbe z namenom doseči uravnoteženo in optimalno dobavo iz starih in novih konvencionalnih n obnovljivih virov energije. Uporaba različnih mer vključevanja se je pokazala v prefinjeni metodologiji energetskega načrtovanja, ki ni uporabna samo na nivoju otokov, ampak tudi v lokalnih skupnostih na splošno. Postopek trajnostnega načrtovanja oskrbe z energijo na otoku Braču je razvit v okviru projekta IEE EASY – ukrepi in sistemi za energijo za sredozemske lokalne skupnosti.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PREDSTAVITEV FACTS NAPRAV V ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 21
Vpliv naprav FACTS (Flexible AC Transmission System) na elektroenergetski sitem (EES) je odvisen od mnogo parametrov, posledično je ta vpliv težko prikazati jasno in hkrati vsestransko. Zaradi tega smo razvili računalniški program, ki omogoča grafični prikaz delovne in jalove moči ter fazorjev napetosti in tokov v longitudinalnem EES, ki lahko vsebuje različne naprave FACTS. Program omogoča enostavno spreminjanje parametrov naprav FACTS in parametrov EES, medtem ko se grafi sproti osvežujejo. Program je brezplačno dostopen na spletu (http://lpee.fe.uni-lj.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=42&Itemid=29). Za demonstracijo uporabe programa smo v članku prikazali primerjavo med dvema podobnima—vendar z upoštevanjem določenih parametrov zelo različnima—napravama FACTS. Z uporabo programa lahko uporabnik dobi nov vpogled v način delovanja in vplivanja naprav FACTS na EES. Program prikazuje tudi številčne vrednosti delovne in jalove moči ter vrednosti napetosti in tokov, zato ga lahko uporabimo tudi za hitro oceno verodostojnosti rezultatov drugih—bolj detajlnih— izračunov.

POLAJŽER, B., PETRUN, M., PULKO, R., GRČAR, B.
MEDOVOJNI STIKI NA TRANSFORMATORJIH IN ZAŠČITA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 22
V prispevku so obravnavani medovojni stiki enofaznih in trifaznih transformatorjev. Podani so rezultati meritev laboratorijskega transformatorja ob nastopu in širjenju medovojnega stika. Dobljeni rezultati se v celoti skladajo z navedbami iz literature. Opisan je tudi kriterij medovojne zaščite trifaznih transformatorjev, ki temelji na negativnem zaporedju diferenčnih tokov. Rezultati preliminarnih preizkusov obravnavane medovojne zaščite so zelo obetavni.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA