Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011
KOMUNALNA ENERGETIKA, _.
PROGRAM 2011
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 0
Program posvovanja

KOMUNALNA ENERGETIKA 2011, _.
Organizacijski in programski odbor 2011
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR

Predsednik:
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Člani:
Miran HORVAT, Elektro Maribor, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Darko KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Jože KORITNIK, Javna Agencija Republike Slovenije za energijo
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Vladimir Peter PLAVČAK, Holding slovenske elektrarne, Maribor
Janez ŠKRLEC, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Ljubljana
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica
Rudi VONČINA, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Marjan ZORMAN, Elektro Maribor, Maribor

Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor


PROGRAMSKI ODBOR

Predsednik:
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Člani:
Vanja AMBROŽIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Krešimir BAKIČ, ELES – Elektro Slovenije, Ljubljana
Maks BABUDER, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Drago DOLINAR, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Lothar FICKERT, Technische Universität Graz, Avstrija
Aleš HRIBERNIK, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Herbert LUGSCHITZ, Verbund, Dunaj, Avstrija
Mensur KASUMOVIĆ, Elektrotrotehnički fakultet Univerziteta u Tuzli, Bosna in Hercegovinav Peter KITAK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Tatjana KONJIC, Elektrotrotehnički fakultet Univerziteta u Tuzli, Bosna in Hercegovina
Dušan KOSEC, Dravske elektrarne Maribor, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Marko MAVEC, ERICo, Velenje
Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Niko SAMEC, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Zmagoslav PRELEC, Tehnički fakultet Sveučilišta u Rijeci, Hrvaška
Silvo ROPOŠA, Elektro Maribor, Maribor
Nermin SARAJLIĆ, Elektrotrotehnički fakultet Univerziteta u Tuzli, Bosna in Hercegovina
Marko SENČAR, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Maribor
Bojan ŠTUMBERGER, Fakulteta za energetiko, Krško
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Primož TRUČL, Enerson, Maribor
Milan VIŽINTIN, SODO, Maribor
Borut ŽALIK, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

SENČAR, M., FURJAN, P.
ELEKTRIČNI AVTOMOBIL ZA VSAKDANJO RABO: NEKATERE OVIRE IN OMEJITVE V ZAČETNI FAZI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 1
V prispevku govorimo o širši rabi električnega avtomobila v zasebne namene in prepoznavali ovire, s katerimi se bomo morali spoprijeti pri uvedbi in začetni fazi širše rabe električnega avtomobila, kot je problem infrastrukture in zaračunavanje polnjenja/zamenjave baterij. Med drugim obravnavamo tudi status električne energije kot goriva in pravne ovire pri opravljanju storitve polnjenja baterij. Razmišljamo o osnovnih vprašanjih, ki smo si jih zastavili, preden bi bilo mogoče uvesti električne avtomobile za vsakdanjo rabo. Prepoznali smo ovire, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, in ugotovili, v katerih delih jo je treba spremeniti in dopolniti. Obravnavamo pogoje, ki jih mora izpolniti pravna ali fizična oseba, ki želi polniti baterije, način obračunavanja storitve polnjenja, vidik trošarine in nekatere davčne vidike polnjenja baterij. V prispevku predlagamo spremembe in dopolnitve zakonodaje, da bi omogočila in spodbudila širšo rabo električnih avtomobilov. Priporočamo tudi, da se raziskovalno delo na tem področju nadaljuje in razširi na netehnično področje, npr. z razvojem cenovnega modela za energijo v ta namen. Priporočamo tudi razvoj merilnikov z vnaprejšnjim plačilom, da bi poenostavili polnjenje baterij na javnih parkirnih mestih.

SEME, S., ORGULAN, A., VORŠIČ, J.
PREGLED SISTEMOV ZA SHRANJEVANJE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 2
Vse večja potreba po energiji na eni strani in vse večja želja vključevanja enot za razpršeno proizvodnjo iz obnovljivih virov na drugi strani, so vzbudila razvoj sistemov za shranjevanje energije. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih, je časovno dokaj neenakomerna in odvisna predvsem od trenutnih razmer ter brez možnosti proizvodnje na zalogo. Zato omenjeni viri zahtevajo ustrezno rezervo v konvencionalnih virih ali ustrezne sisteme za shranjevanje. Tako bo v delu podan pregled tehnologij in naprav za shranjevanje energije, ki v današnjem času največ obetajo.

DEŽELAK, K.
ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 3
V prispevku je predstavljena možnost izvedbe analize obratovanja hidroelektrarne. Model turbine, kot glavnega sestavnega dela hidroelektrarne, je izdelan na osnovi školjčnega diagrama turbine. Model je izveden v programskem orodju Matlab/Simulink. Analiza obratovanja hidroelektarne je izvedena tako, da na podlagi školjčnega diagrama, glede na poljubni vrednosti pretoka in padca opazujemo krivulje izkoristka in moči turbine. Takšen model je mogoče uporabiti tudi kot osnovo za vrednotenje različnih variant delovanja, tudi znotraj optimizacijskih algoritmov.

SENEGAČNIK, A.
MOŽNOSTI KOMBINIRANE KURJAVE PRI ŽGANJU APNA V OBROČNI JAŠKASTI PEČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 4
Članek analizira možnosti izvedbe kombinirane kurjave zemeljskega plina in lesnih sekancev v obročni jaškasti peči za žganje apna. Kurjava lesnih sekancev se izvede ločeno v samostojnem predkurišču, kjer se lesni sekanci uplinijo in delno zgorijo. Nastali vroči lesni pirolizni plini se dovajajo neposredno v obstoječo zgorevalno komoro kjer dogorijo skupaj z zemeljskim plinom. Količina in kurilnost nastalega lesnega plina je odvisna od vlažnosti lesnih sekancev. Simulacija kombinirane kurjave zemeljskega plina in lesnih sekancev v spodnjih gorilnikih peči pokaže, da je s svežimi lesnimi sekanci možno nadomestiti do 50 % zemeljskega plina.

PLANTIĆ, Ž., ŠTUMBERGER, G.
ENERGETSKO VISOKO UČINKOVITA PUHALA GNANA Z BREZSENZORSKO VODENIM SINHRONSKIM STROJEM S TRAJNIMI MAGNETI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 5
V tem delu so obravnavana energetsko visokoučinkovita puhala, ki jih poganja sinhronski stroj s trajnimi magneti (SSTM). Za izboljšanje energetske učinkovitosti puhal je potrebno čim bolj zmanjšati izgube, ki se pojavljajo tudi zaradi neoptimalnega delovanja. Pri tem si lahko pomagamo z ustreznim vodenjem. Puhala obratujejo tudi v težkih obratovalnih pogojih (vlažnih prostorih, pod vplivom vibracij ipd.), kjer se skušamo izogniti uporabi mehanskih senzorjev položaja, do informacije o položaju, ki je potrebna pri vektorskem vodenju SSTM pa skušamo priti preko ustreznih modelov in merjenih tokov in napetosti. Tako vodenje imenujemo brezsenzorsko vodenje. Za nastavitev tokovnih in hitrostnih regulatorjev in pri izvedbi brezsenzorskega vodenja pa moramo čim bolje poznati parametre stroja. Njihovemu določanju se posvečamo v tem delu.

AL MANSOUR, F.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE V KMETIJSTVU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 6
Strateški cilji energetsko podnebne politike EU so doseganje 20-odstotnega prihranka energije in 20-odstotnega deleža obnovljivih virov (OVE) v končni porabi energije ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 20 % do leta 2020. Kmetijski sektor je pomemben za povečanje izkoriščanja obnovljivih energetskih virov iz biomase. Sprejeti Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost v Sloveniji za obdobje 2008 – 2016 ne obravnava učinkovite rabe energije v sektorju kmetijstvo. V članku so analizirani porabniki (tehnologija in postopki) v kmetijstvu in predlagani ustrezni ukrepi za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti. Ugotovljeno je, da obstajajo zadostni potenciali za zmanjšanje rabe energije v kmetijstvu: v stavbah, pri obdelavi zemljišč, proizvodnji mleka, reji živali, sušenju sena in zrna ter drugih ukrepih.

BELAK, L., JAKL, F.
UVEDBA KRITERIJEV ZA OCENJEVANJE PRENOSNIH VODOV V APLIKACIJI »CALPOS MAIN«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 7
Calpos Main je programsko orodje za realizacijo metodologije RCM (Realibility centered maintanance), to je zanesljivostno orientirano vzdrževanje. Pri vzdrževanju visokonapetostne naprave po tej metodologiji ne spremlja izključno stanja naprave, ampak tudi pretoke energije čez določen visokonapetostni element omrežja. Večji kot je pretok čez element in manjša kot je redundanca omrežja v določeni točki, bolj pomemben je element za sistem. Zato se naredi zanesljivostno analizo, ki nam vse naprave razporedi glede na njihovo pomembnost za sistem. Napravi torej po RCM metodolgiji pripišemo tako vrednost pomembnosti kot tudi tehničnega stanja. Za določitev stanja naprave ima aplikacija Calpos Main vrsto kriterijev, katere ocenjujemo. Vsak kriterij ima določeno utež. Ko vnesemo vse paremetre kriterijev, se celotno tehnično stanje naprave odseva v eni sami oceni- to je indeks »c« (condition). Podatke pa se dobi iz večih virov: Maximo, diagnostika, CVZ-ji (centri vzdrževanja). Calpos Main sedaj ocenjuje štiri tipe naprav: odklopnike, ločilnike, instrumentne merilne in energetske transformatorje. V članku je podana nova uvedba kriterijev za ocenjevanje tehničnega stanja »c« prenosnih vodov, ki so v lasti ELES-a.

BENEŠOVÁ, Z., HALLER, R. F., MÜHLBACHER, J.
VIDIKI POVEČANJA ZMOGLJIVOSTI NADZEMNIH VODOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 8
Vsiljeno trgovanje znotraj evropskih električnih omrežij kakor tudi povečano število priključenih velikih vetrnih polj je privedlo do večjih obremenitev obstoječih ultravisokonapetostnih nadzemnih prenosnih vodov. Za povečanje zmogljivosti obstoječih nadzemnih prenosnih vodov so bile obdelane nekatere možne metode. Metoda dinamične obremenitve bi lahko bila zanimiva v prihodnosti, čeprav bo potrebno še dodatno raziskati njeno uporabnost v dejanskih prenosnih sistemih.

DEŽELAK, K., OGOREVC, K., ŠTUMBERGER, G.
PRIMERJAVA HIDROELEKTRARN BOŠTANJ IN BLANCA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 9
V prispevku je izvedena primerjava dveh hidroelektrarn (HE), in sicer HE Boštanj ter HE Blanca. Primerjava je razdeljena na dva sklopa. Prvi sklop primerjave temelji na primerjanju njunih jezovnih zgradb z nameščeno strojno in elektro opremo, medtem ko je v drugem sklopu izvedena ekonomska analiza v programskem orodju RETScreen. Prikazani so tudi rezultati finančne anlize, oziroma finančni kazalci posameznih hidroelektrarn.

VELEBA, J., NOHÁČOVÁ, L., KŘÍŽ, J.
DELOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA – NAPETOSTNA STABILNOST
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 10
Obstaja množica programske opreme, s katero je mogoče rešiti zahtevne elektroenergetske probleme. Prikazana je trajna analiza pretokov moči skupaj z računsko programsko opremo v okolju Matlab, ki so jo razvili avtorji, za izračun celostne analize napetostne stabilnosti v večjih energetskih sistemih. Statična sistemska stabilnost je določena kot zmožnost omrežja, da vzdrži manjše motnje (nastanek napake, majhne spremembe parametrov omrežja, sprememba topologije) v stabilni ravnotežni točki. Za primerjavo je nadalje predstavljen alternativen pristop za reševanje napetostne stabilnosti z uporabo nekomercialnega optimizacijskega orodja. Članek obravnava problematiko statične napetostne stabilnosti kot eno glavnih problematik v delovanju in reguliranju elektroenergetskih sistemov v svetu.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., VORŠIČ, J.
ELEKTRIČNO POLJE V OKOLICI NADZEMNEGA VODA PUAC 2150/495/65 ZA 400 KV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 11
Zaradi zunanjega plašča polizolirani vodniki niso tako ranljivi, kadar se vodniki med seboj dotikajo, ali pa ob stiku z drevesi. To omogoča, da se razmik med faznimi vodniki voda s polizoliranimi vodniki zmanjša samo na tretjino razmika med faznimi vodniki nadzemnega voda z neizoliranimi vodniki.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
KARAKTERISTIKE DVOJNO NAPAJANEGA MOTOR – GENERATOR MED IN PO KRATKEM STIKU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 12
Dvojno napajani motor-generatorji (DFMG) bodo vključeni v slovenske črpalne elektrarne—eden od njih je že v obratovanju—in bodo postali pomemben del slovenskega elektroenergetskega sistema, zato je pomembno poznavanje obratovalnih lastnosti teh strojev. Ta članek predstavlja karakteristike delovanja DFMG med in po kratkem stiku. Med kratkim stikom—ko DFMG obratuje kot asinhronski stroj—pride do nasičenja reaktanc DFMG in v kombinaciji s padcem napetosti bistveno vpliva na električni navor stroja. Razlika med statično in dinamično karakteristiko delovne moči glede na hitrost vrtenja je prikazana z uporabo trajektorij hitrosti rotorja. Poleg tega smo upoštevali različne upornosti zaščite »crow-bar«. Rezultati simulacij kažejo, da ima med kratkim stikom ta upornost velik vpliv—če želimo doseči dobro prehodno stabilnost pri velikih motnjah, mora biti ta upornost primerno izbrana.

MORI, M., SEKAVČNIK, M.
EMPIRIČNI MODEL KONVEKTIVNEGA PRENOSA TOPLOTE V ROTIRAJOČI AKSIALNI KASKADI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 13
V prispevku je predstavljena metoda sklaplanja numeričnih in eksperimentalnih rezultatov ter empirični model konvektivnega prenosa toplote v rotirajoči aksialni kaskadi. Metoda predstavlja kombinacijo uporabe infrardeče termografije in numerične simulacije in je uporabna v rotirajočih okoljih, ki so sicer zelo problematična za izvajanje kakršnih koli meritev zaradi težke dostopnosti. Metoda pomeni znatno poenostavitev pridobitve porazdelitve Nusseltovih števil po opazovani površini in tako omogoča študij konvektivnega prenosa toplote. Temperatura opazovane površine je merjena z IR termografijo. Eksperimentalno pridobljene temperaturne porazdelitve so ovrednotene z numerično dobljenimi z uporabo statistične metode. Za izračun Nu števila je nadalje uporabljen numerično izračunan toplotni tok in izmerjena temperaturna porazdelitev, ob znani geometriji aksialne kaskade. Rezultati so prikazani v obliki 2D porazdelitve Nu števil za različne tokovne razmere (Re) in pri različnih rotacijskih hitrostih (Ro). Izpeljan je empirični model, ki podaja odvisnost porazdelitve Nu števil od vpliva rotacije (Ro) in tokovnih razmer (Re).

MUHAREMOVIĆ, A., TURKOVIĆ, I., MUHAREMOVIĆ, A., TASAKOVIĆ, S., MUJEZINOVIĆ, A.
METODE ZA IZRAČUN PARAMETROV SISTEMA KATODNE ZAŠČITE Z NAVPIČNIMI ANODNIMI CINKOVIMI NIZI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 14
V članku je analiziran zaščitni potencial / porazdelitev tokov za katodne zaščitne sisteme z navpičnimi galvanskimi anodnimi nizi. Prikazan je analitični izračun v primeru takoimenovane primarne porazdelitve tokov. V tem primeru je potencial elektrod, ki je robni pogoj, konstanten in obravnavamo samo vpliv električnega polja. Prav tako je v članku opisan numerični izračun takoimenovane sekundarne porazdelitve tokov in potenciala. V tem primeru so robni pogoji na elektrodah nelinearni in ob učinku električnega polja moramo upoštevati tudi dinamičen vpliv na elektrode. Izračun tokov / porazdelitev potenciala v katodnih zaščitnih sistemih z galvanskimi anodami temelji na določanju matematičnega modela za izračun Poisson-ove ali Laplace-ove enačbe. Rešitev parcialne diferencialne enačbe druge stopnje v zemlji in njenih mejah zahteva natančno določitev robnih pogojev na površini anode in katode. Robni pogoji na površinah elektrod predstavljajo funkcional razmerja med tokom in potencialom. Po namestitvi katodnega zaščitnega sistema in večletnih meritvah na danem objektu smo primerjali rezultate numeričnega izračuna parametrov katodne zaščite z izmerjenimi vrednostmi. Numerične in izmerjene vrednosti se ujemajo.

SENEGAČNIK, A., GLAVINA, U., SEKAVČNIK, M.
ORC PROCES – ORGANSKI DELOVNI KROŽNI PROCESI TUDI V SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 15
Članek obravnava ORC (Organic Rankine Cycle) proces. To je delovni krožni proces namenjen pretvorbi nizko temperaturne toplote v mehansko delo – električno energijo. Delovna snov je organsko hladivo, ki se uparja pri nižjih parametrih kot voda. Zaradi spremenjenih lastnosti hladiva, glede na vodo ima tudi ORC proces nekatere posebnosti. V članku je predstavljen ORC proces, ki je apliciran v slovenski industriji. Električna moč generatorja je 125 kW, delovna snov je HFC245 fa (R245 fa). Prikazane so nekatere posebnosti in dosedanje obratovalne izkušnje z ORC procesom.

DEŽELAK, K., DEŽELAK, D., ŠTUMBERGER, G., JAKL, F.
IZRAČUN TEMPERATURE VODNIKA DALJNOVODA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 16
Temperatura vodnika daljnovoda v obratovanju predstavlja enega izmed osnovnih mejnih pogojev za obratovanje daljnovoda. Dopustno segrevanje vodnika namreč ne sme preseči dovoljenih vrednosti, ker vpliva na poslabšanje mehanskih lastnosti vodnika in povese. V članku smo se osredotočili predvsem na ugotovitve CIGRE, medtem ko so rezultati grafično prikazani s pomočjo programskega paketa Matlab, v okviru katerega so opravljeni tudi vsi izračuni.

DŽANANOVIĆ, I., MALKOČEVIĆ, D., SARAJLIĆ, N.
IZKUŠNJE Z UPORABO AVTOMATSKEGA MERILNEGA SISTEMA NA OSNOVI EŠELONSKIH MERILNIKOV – PILOTSKI PROJEKT UPORABLJEN V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM PODJETJU JP ELEKTROPRIVREDA BIH, ELEKTRODISTRIBUCIJA TUZLA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 17
Z namenom doseči energetsko učinkovitost in za zmanjšanje stroškov, bistvenih za gospodarno obratovanje v odprtih trgih z energijo, je v porastu potreba elektrodistribucijskih podjetij za uporabo avtomatskih merilnih / upravljalnih(AMR/AMM) sistemov. Članek prikazuje izkušnje iz pilotskega projekta uporabe AMR sistema na osnovi ešelonskih merilnikov. Mnogi AMM sistemi temeljijo na PLC tehnologiji – tudi JP Elektroprivreda BiH je v zadnjem času izvedla nekaj projektov s PLC, vendar je pomembna prednost prikazanega projekta ta, da je GPRS uporabljen kot komunikacijski kanal med podatkovnim koncentratorjem in AMM centrom.

LUKAČ, N., ŽLAUS, D., TRSTENJAK, N., ŽALIK, B.
IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA OBJEKTOV IZ PODATKOV LIDAR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 18
Sončna energija je atraktivni vir za pridobivanje elektrike v prihodnosti. Kljub obnovljivosti vira in vsakodnevne dostopnosti je maksimalna količina prejete energije odvisna od mnogih dejavnikov. V članku predstavimo metodo za izračun sončnega potenciala streh objektov za dano lokacijo in časovno obdobje. Metoda upošteva pozicijo in orientacijo Zemlje glede na Sonce, naklone objektov in površja z uporabo natančne topografije, pridobljene iz podatkov LiDAR, vpliv senčenja in meteoroloških dejavnikov. Pri tem se maksimalna izračunana sončna energija prilagodi glede na osenčenost in meteorološke dejavnike ter predstavlja boljši približek realnim razmeram.

RUDEŽ, U., MIHALIČ, R.
MOŽNOSTI ZA POSODOBITEV ZAŠČITE PODFREKVENČNEGA RAZBREMENJEVANJA V SLOVENSKEM ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 19
Hiter razvoj komunikacijske in računalniške tehnologije se v zadnjih desetletjih koristno izrablja na večini tehničnih področij za posodabljanje raznih mehanizmov delovanja ter delovnih procesov. To velja tudi za vodenje elektroenergetskega sistema in njegovo zaščito. Kljub temu pa avtorji ugotavljajo, da je ponekod v tujini uvajanje moderne tehnologije hitrejše kot v Sloveniji. V primeru nenadnih izpadov večjih proizvodnih enot v elektroenergetskem sistemu ter posledično nastanka kritičnih podfrekvenčnih razmer je za dober vpogled v resnost razmer in ugotovitev ustreznih ukrepov nujno potreben centraliziran mehanizem, katerega implementacija v sistem je mogoča zgolj z uporabo globalnih meritev sistemskih spremenljivk (npr. uporaba WAMS in GPS tehnologije). Zaščita podfrekvenčnega razbremenjevanja je v takšnih primerih velikokrat zadnje sredstvo za preprečevanje popolnega razpada sistema. Zato je ustreznost njenega delovanja velikega pomena, tako iz tehničnega kot tudi ekonomskega stališča. Ker je v slovenskem elektroenergetskem sistemu shema podfrekvenčnega razbremenjevanja še vedno na tradicionalni ravni kljub že vgrajenim naprednejšim podfrekvenčnim relejem, avtorji v članku povzemamo znane metodologije iz tega področja, ki ponujajo precej uporabnih možnosti za posodobitev obstoječe sheme na tako imenovano adaptivno raven, ki je ponekod po svetu že v obratovanju.

ŠTRICELJ, A.
HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI – SISTEM ZA DETEKTIRANJE PLOVBE TER PLAVJA S POMOČJO IZLOČANJA BARVNIH OBMOČIJ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 20
V članku je predstavljena metoda zaznavanja predmetov na vodi s pomočjo izločanja barvnih območij. Izraz barvno območje predstavlja kompleksen nabor barvnih spektrov, značilnih za določeno opazovano področje. Metoda detektiranja predmetov na vodi predstavlja vpeljavo različnih metod obdelave slike na vodi in je tako prilagojen barvnemu spektru vode. Metoda razpoznavanja, predstavljena v članku, uvaja faze pred-procesiranja slike, določitev barvnega območja primernega za tak sistem, definiranje barvnega odmika z evklidovo razdaljo ter uvaja postopek erodiranja nad sliko. Zasnova takšnega sistema nam omogoča robustno ter zanesljivo detekcijo predmetov na vodi, hkrati pa nam daje primerljive rezultate s sistemi, ki bazirajo predvsem na optimizaciji kontrasta slike ter detekciji robov.

ŠKRLEC, J.
NOVI MATERIALI V ENERGETIKI TER NOVI VIRI ELEKTRIČNE ENERGIJE MALIH MOČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 21
Danes gre trend razvoja sončnih celic v več različnih smeri, izjemno zanimiva postaja razvojna smer organskih sončnih celic, torej takšnih, ki so izdelane iz organskih materialov in je njihovo površino mogoče pobarvati. Takšne celice je mogoče namestiti na katerokoli površino, ki je izpostavljena sončnemu obsevanju, na primer na obleko, avtomobil ali hišo. Zaradi posebne zgradbe je mogoče nadzorovati njihovo velikost in debelino. Najnovejše sončne celice so uporabne predvsem za polnjenje manjših električnih naprav, tudi telefonov. Sončno energijo spreminjajo v električno in so alternativni vir pridobivanja električne energije. Glavni sestavini sta ogljik in vodik, elementa, ki ju je mogoče najti v naravi in sta okolju prijazna. V tem gradivu bodo predstavljene različne celice, ki so alternativa sedaj najbolj razširjenim sončnim celicam iz silicija. Predstavljeni pa bodo tudi novi viri električne energije malih moči in uporaba novih materialov in novih tehnoloških rešitev.

VORŠIČ, J., VOH, J.
RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VERJETNOSTNE IZRAČUNE STANJ PRENOSNEGA OMREŽJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 22
V tem delu je opisana metoda za načrtovanje in obratovanje elektroenergetskih omrežij, ki upošteva spreminjanje obratovalnih pogojev. Vhodni parametri – vsiljene vozliščne moči v verjetnostnem izračunu pretokov moči – so podani s porazdelitvijo verjetnosti. Ta porazdelitev je rezultat skrbne analize preteklega obratovanja. Na osnovi opisane metode je razvita programska oprema za računanje. S slučajnim vektorjem vsiljenih vozliščnih moči, ki upošteva medsebojno povezanost med delovnimi in jalovimi močmi istega in sosednjih vozlišč, izračuna vozliščne napetosti, pretoke moči, toke v elementih in izgube. Rezultati (vozliščne napetosti, pretoki moči, toki in izgube) so podani tabelarično s pričakovano vrednostjo (aritmetično srednjo vrednostjo) in srednjim kvadratičnim odstopanjem. Istočasno je narejena še kontrola obremenitve elementov(vodov, transformatorjev) glede na naravno (za vode) in termično moč. Prava vrednost metode pa so histogrami pretokov energije.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA