Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013
KOMUNALNA ENERGETIKA 2013, _.
CIP in ISBN 2013
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 00
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 338.465:620.9(082) MEDNARODNO posvetovanje Komunalna energetika (22 ; 2013 ; Maribor) Komunalna energetika [Elektronski vir] : oskrba z energijo / 22. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 14. do 16. maj 2013, Maribor, Slovenija = 22nd International Expert Meeting Power Engineering, May 14th to 16th 2013, Maribor, Slovenia ; [odgovorni urednik Jože Voršič ; prevajanje Jurček Voh]. - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2013 Dostopno tudi na: http://ke.powerlab.uni-mb.si/arhiv/clanki.aspx?id= 5 ISBN 978-961-248-388-3 1. Dodat. nasl. 2. Voršič, Jože 3. Univerza (Maribor) 4. Univerza (Ljubljana) 5. Energetska agencija za Podravje (Maribor) COBISS.SI-ID 74807041

KOMUNALNA ENERGETIKA, _.
PROGRAM POSVETOVANJA 2013
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 0
Program posvetovanja

KOMUNALNA ENERGETIKA 2014, _.
Organizacijski in programski odbor
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR

Predsednik:
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Člani:
Katarina DEŽAN, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Miran HORVAT, Elektro Maribor, Maribor
Franc JAKL, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor


PROGRAMSKI ODBOR

Predsednik:
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Člani:
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Tine MARČIČ, TECES, Maribor
Marko MAVEC, ERICo, Velenje
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

ZBAŠNIK SENEGAČNIK, M.
POTENCIAL PRIHRANKOV ENERGIJE V STAVBAH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 1
Energijska učinkovitost stavb postaja vse bolj pomembna in predstavlja velik potencial prihrankov energije. Danes je mogoče zgraditi hišo, ki potrebuje za ogrevanje10-krat manj kot pred četrt stoletja. To je pasivna hiša. Standard pasivne hiše je nastal v Nemčiji leta 1996 in se hitro razširil predvsem v Avstrijo in Švico, nato pa tudi v druge evropske države. Do konca leta 2011 je bilo v Evropi zgrajenih 39.390 pasivni hiš, do 2016 naj bi njihovo število naraslo na 143.000. Pasivne hiše so zgrajene že na vseh celinah, primerne so tako za zmerna kot za vroča in hladna področja. Pasivna hiša rabi za ogrevanje največ 15 kWh/(m2a). Ima izredno kvaliteten in zrakotesen toplotni ovoj, ki mora biti izveden brez toplotnih mostov. Vgrajen je sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zaradi vseh teh ukrepov so pri pasivni hiši specifične toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) manjše od 10 W/m2. Zato ima zgradba tako nizke potrebe po toploti, da klasični ogrevalni sistem ni več potreben. V pasivni hiši se lahko uporablja t.i. toplozračno ogrevanje. Pasivna hiša je optimalna hiša – ob cca 5% višjih stroških ima vsaj 3-krat manjše potrebe po toploti v primerjavi s hišami, grajenimi po trenutni zakonodaji. Ta se bo v nekaj letih še zaostrila. EPBD in tudi PURES uvajata pojem skoraj nič-energijske hiše, ki bo veljal za vse javne stavbe po letu 2018, po letu 2020 pa tudi za vse ostale stavbe. Natančne definicije o njeni dovoljeni rabi še ni, gotovo pa bodo vrednosti zelo podobne kot v pasivni hiši, lahko bodo celo nižje. Obstajajo namreč komponente in tudi znanje, tako ni razloga za manj ambiciozne zahteve. Standard pasivne hiše je primeren za novogradnje in sanacije, za različne tehnologije gradnje ter za vse namembnosti: enodružinske in večstanovanjske hiše, poslovne in proizvodne objekte, šole in vrtce, muzeje, cerkve, rekreacijske objekte, zapore itd. V standardu pasivne hiše so poleg stanovanjskih, poslovnih stavb, šol itd. že sanirani tudi več stoletij stari, spomeniško varovani objekti. V Sloveniji je od 2008 do konca 2012 nastalo skoraj 500 energijsko varčnih hiš, od tega je pasivnih več kot čez 160. Za tako veliko število so zaslužne nepovratne finančne spodbude, ki jih država dodeljuje preko Eko sklada. Večino pasivnih stavb je novogradenj, sanacij je kljub razpisanim spodbudam trenutno zelo malo. Vendar se bo njihovo število moralo že v kratkem povečati, da bo Slovenija lahko izpolnila obveze 20-20-20 do leta 2020. Vsako leto bi morali obnoviti 3 % stavbnega fonda, saj je število novogradenj pri nas premajhno, da bi z njimi izpolnile zahteve. Manjša raba energije za ogrevanje stavb predstavlja torej precejšen delež prihrankov energije v bližnji prihodnosti. Stavbe sicer potrebujejo energijo v celotnem življenjskem ciklusu – za pridobivanje surovin, proizvodnjo gradiv, gradnjo, obratovanje in na koncu za odstranitev. Skozi večji del zgodovine je faza obratovanja zavzemala največji delež rabe energije. Z večanjem energijske učinkovitosti stavb pa se delež energije za ogrevanje zmanjšuje, veča pa se delež vgrajene energije. V prihodnosti se bo potencial prihrankov energije iz faze obratovanja stavbe preselil v fazo gradnje in iskanje gradiv in tehnologij gradnje z nizko vgrajeno energijo.

KRMELJ, V.
ENERGETSKO UPRAVLJANJE V JAVNIH STAVBAH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 2

KOMPLET, P.
MODERNIZACIJA ENERGETIKE V DRUŽINSKI HIŠI Z "NANO" KOGENERACIJSKO NAPRAVO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 3

LEP, M.
PRIPRAVA »AKCIJSKEGA NAČRTA ZA TRAJNOSTNO MOBILNOST ZA MARIBOR«
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 4
Sprememba vrednostnih sistemov je v zadnjem desetletju povzročila precejšen razkorak med deklariranimi cilji načrtovanja prometa in mobilnosti ter vsakodnevno prakso. V Sloveniji na načelni ravni sicer obstaja konsenz, da je načrtovanje mobilnosti treba izvajati celovito in na novih ustrezno kvantificiranih vrednostnih sistemih. V praksi pa, vsaj v mestih, trčimo na vrsto konfliktov. Zaznavamo dve zagati i) načrtovanje prometa je še vedno sinonim za povečevanje kapacitet cestnega prometega sistema, kjer se upravičenost posegov dokazuje predvsem s povečanjem pretočnosti ii) poskus upravičevanja posegov v širitev prometne infrastrukture predvsem z argumenti varovanja okolja in prometne varnosti. Čeprav nimamo na voljo zanesljivih raziskav o mobilnostnem obnašanju v Mariboru, lahko vseeno ugotovimo nekaj izrazito neugodnih pokazateljev, kot so: i) delež proračunov gospodinjstev za transport in komunikacije je izjemno visok, ii) cestnoprometna varnost je na nizki ravni, iii) delež prebivalstva, ki ne more samostojno dostopati do lokacij in storitev, potrebnih za kakovostno življenje, je visok. V prispevku je opisan postopek priprave dokumenta celostne prometne strategije za Maribor ter nekaj aktualnih primerov, kjer so splošna načela trajnostne mobilnosti v konfliktu s prevladujočimi praksami: i) načrtovana gradnja novih prometnic, ii) upori pri nadzoru cestnega prometa, iii) odpori proti uvajanju restrikcij v okviru okoljske cone, iv) odsotnost investicij v vozni park javnega potniškega prometa, vzdrževanje prometnic itd. Prikazani so začrtani cilji ter osnovni pokazatelji mobilnosti.

DEŽELAK, K., KOTNIK, S., DEŽAN, K., BELIČ, E., IVANECKÝ, J., ŠTUMBERGER, G.
KAZALNIKI SPREJETJA INVESTICIJE V MIKRO HIDROELEKTRARNO NA PRIMERU MIKRO HIDROELEKTRARNE NA DOMAČIJI KOTNIK
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 5
Članek obravnava vpliv cene za proizvedeno električno energijo v mikro hidroelektrarni na kazalnike sprejetja investicije v le-to hidroelektrarno. Obravmavana kazalca sta neto sedanja vrednost in interna stopnja donosnosti. Izračuni, in sicer tehnični ter predvsem finančni, so izvedeni na primeru 10 kW mikro hidroelektrarne na domačiji Kotnik.

SEME, S., DEŽAN, K., ŠTUMBERGER, G.
PARAMETRI EKONOMIKE FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 6
Delo predstavlja parameter ekonomike fotonapetostnih sistemov. Parametri ekonomike so pomembni za izračun upravičenosti investiranja v projekt izgradnje fotonapetostnih sistemov. Pri tem so predstavljeni parametri tako za tehnični kot tudi finančni izračun kazalcev vrednotenja investicije. Na tehnični izračun vplivajo parametri, ki se kažejo v načinu, legi in velikosti postavitve sistema, izbiri materialov modulov, vrste razsmernikov in izplenu proizvodnje električne energije. Pri vrednotenju investicije v iskanje upravičenosti izgradnje je poleg tehničnega dela izredno pomemben še finančni izračun. Tako je potrebno oceniti začetne stroške investicije, letne stroške vzdrževanja in obratovanja ter odkupno ceno električne energije. Za napovedovanje opisanega, je poznavanje osnov ekonomike fotonapetostnih sistemov pogoj za ustrezno vrednotenje investicijskih stroškov in posledično prihodkov od prodaje električne energije.

ŽELEZNIK, D., SEME, S., TRUČL, P., VORŠIČ, J.
PRIMERJAVA IZRAČUNA SENČENJA SONČNE ELEKTRARNE Z MERITVAMI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 7
Izkoriščanje sonca je v zadnjem času vedno bolj pogosto. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Zato mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu, predvsem je treba izkoristiti strehe že zgrajenih objektov. Objektov, na katerih je možno postaviti sončno elektrarno je veliko, vendar niso vsi primerni. Niso redki primeri, ko določene lokacije zaradi ovir sploh ne sprejemajo sončnega sevanja tudi po več jesenskih oz. zimskih mesecev ali pa je trajanje sončnega sevanja močno skrajšano. Količina sončne energije je odvisna tudi od letnega časa in lokacije. V prispevku je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne ter pasti na katere moramo biti pri tem pozorni. Senčenje je prisotno skoraj povsod, bodisi so to individualni objekti ali pa samo travnate površine, kjer nam senčenje lahko povzroča sam horizont ali okoliške ovire, npr. drevesa. Vpliv senčenja je potrebno še posebej upoštevati na lokacijah, kjer imamo strnjene objekte enega ob drugem – mesta. V članku je prikazana simulacija senčenja za določene lege strehe objekta, ki se nahaja v strnjenem naselju (mestu), ter narejena primerjava med matematičnim izračunom senčenja in elektronsko meritvijo senčenja na strehi objekta.

DEŽELAK, K., JAKL, F., BELIČ, E., ŠTUMBERGER, G.
EMISIJE ELEKTRIČNIH IN MAGNETNIH POLJ DALJNOVODOV IZVEDB DONAVA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 8
Članek obravnava povzročene emisije električnih in magnetnih polj 400 kV daljnovodov izvedb tipa Donava. V delu je obravnavan karakteristični primer stebra tipa Donava, pri čemer smo spreminjali število vrvi v snopu. Dodatno smo analizirali še, v Avstriji izveden daljnovod enakega tipa, pri čemer je v posebnem primeru na istem stebru poleg dveh 400 kV sistemov nameščen še en 110 kV sistem.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BEČAN, M., ZAGORIČNIK, A., ULAGA, M.
ZMANJŠANJE POJAVA KORONE IN RADIO-INTERFERENČNIH MOTENJ NA ZBIRALKAH 220 KV V RTP PODLOG
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 9
V članku je predstavljena sanacija oziroma zmanjšanje pojava korone in radio-interferenčnih motenj na primarni visokonapetostni opremi zbiralk 220 kV v RTP 400/220/110 kV Podlog. Na zbiralkah 220 kV v RTP Podlog je bila zaradi dotrajanosti v celoti zamenjana obesna in izolacijska oprema, vključno z elementi za oblikovanje električnega polja. Po izvedenih montažnih delih so bile izvedene meritve korone in radio-interferenčnih motenj. Rezultati meritev so nakazovali na intenziven pojav korone, zato je bilo potrebno pristopiti k sanaciji stanja. Za izvedbo sanacije so bile opravljene laboratorijske meritve delnih razelektritev in radio-interferenčne napetosti. Na osnovi testiranj in primerjalnih meritev so bili izdelani in preizkušeni prototipi koronskih obročev. Primernost oblike testnih koronskih obročev, namenjenih oblikovanju električnega polja na zamenjani obesni in izolacijski opremi zbiralk 220 kV v RTP Podlog, je bila z meritvami potrjena. Na tej osnovi je bil sprejet sklep o sanaciji z novimi koronskimi obroči.

KUŠTRIN, I., GOSTINČAR, P.
REDUCIRANJE EMISIJE NOX S PRERAZPOREJANJEM SEKUNDARNEGA ZRAKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 10
Do konca leta 2007 je v Sloveniji mejna emisijska vrednost NOx za velike kurilne naprave na trdna goriva znašala 650 mg/m3, od začetka leta 2008 naprej 600 mg/m3 za velike kurilne naprave z vhodno toplotno močjo od 50 MW do 500 MW. Od začetka leta 2016 dalje bo v dimnih plinih velikih kurilnih naprav med 300 MW in 500 MW na izstopu v ozračje smelo biti le še 200 mg/m3 NOx. Tako nizke emisije iz kotlov na trdna goriva je mogoče doseči s kombinacijo primarnih in sekundarnih ukrepov za redukcijo emisije NOx. S primarnimi ukrepi se omejuje nastajanje NOx pri zgorevanju, sekundarni ukrepi pa obsegajo postopke za izločanje NOx iz dimnih plinov oziroma denitrifikacijo. Tokratni prispevek je namenjen predstavitvi nadgradnje primarnih ukrepov na kotlu 3 Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, ki zajema prerazporeditev sekundarnega zraka med posamezne šobe gorilnikov. Trenutno so z omenjeno nadgradnjo in pod določenimi ostalimi pogoji emisije NOx kotla 3 že pod bodočo mejno emisijsko vrednostjo.

SENEGAČNIK, A., KUŠTRIN, I., LENART, J., LEBAN, M., SEKAVČNIK, M.
MOŽNOSTI ENERGIJSKE IZRABE PREZRAČEVALNEGA ZRAKA IZ PREMOGOVNIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 11
Pri izkopavanju premoga se sproščajo razni plini, ki so nevarni in eksplozivni. Premogovnike je zato potrebno intenzivno prezračevati. Velik del sproščenih plinov pri izkopu premoga predstavlja metan, ki se s prezračevalnim zrakom neizkoriščen odvaja v okolico. Ena izmed možnosti koristne izrabe metana v prezračevalnem zraku je, da se ta zrak uporabi kot zgorevalni zrak za veliko kurilno napravo. V članku so analizirane možnosti izrabe prezračevalnega zraka iz Premogovnika Velenje v parnem kotlu bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj. Izvedena analiza pokaže, da bi imela takšna izraba prezračevalnega zraka koristne okoljske in energijske učinke.

ŠTERBENK, E., PAVŠEK, Z., KOTNIK, K., DRUKS GAJŠEK, P.
OCENA IMISIJSKIH VREDNOSTI PM10 V VELENJU PO PRVEM LETU MONITORINGA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 12
V Velenju spremljajo koncentracije PM10 v zunanjem zraku v okviru mreže državnih meritev. Za zdaj so na voljo celoletni podatki zgolj za leto 2012 in po njih je zrak v Velenju v primerjavi z merilnimi postajami v mestih po Sloveniji najmanj onesnažen. Njegova kakovost je po povprečnih letnih koncentracijah primerljiva z obema postajama v Ljubljani in postajami v Kopru, Novi Gorici ter Hrastniku. Vsa našteta mesta razen Hrastnika imajo v povprečju skoraj dvakrat več dovoljenih dnevnih prekoračitev kot Velenje. Nižje vrednosti kot v Velenju so zabeležili le na kontrolni postaji na Kočevskem (Iskrba). EIMV v sklopu ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) spremlja koncentracije PM10 na postajah v Šoštanju, Škalah, Pesju ter na mobilni postaji gradbišča bloka 6. Na nobeni izmed teh niso presežene dovoljene koncentracije, povprečne letne vrednosti so podobne kot v Velenju. Ugodna situacija je predvsem posledica daljinskega ogrevanja gospodinjstev v Šaleški dolini. Če bi se na toplovod priključena gospodinjstva in podjetja individualno ogrevala, bi v območje prizemne inverzije (100 m nad dolinskim dnom) spustila več delcev PM10 kot jih TEŠ. Iz TEŠ v ozračje letno spustijo okrog 200 t prašnih delcev in okoli 80% te mase predstavljajo delci PM10. Ob tem proizvedejo tretjino slovenske električne energije in toploto za ogrevanje ter industrijske procese v Šaleški dolini.

MELE, J., SENEGAČNIK, A.
TEORIJA PODOBNOSTI PRI NAČRTOVANJU UPLINJEVALNIKA BIOMASE V LEBDEČEM SLOJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 13
Članek predstavlja praktično uporabo teorije podobnosti pri načrtovanju uplinjevalnika biomase v lebdečem sloju. Obravnavana je hidrodinamika trdnih delcev v hladnem modelu FCIFB (hitro krožeče lebdeče plasti) uplinjevalnika, ki je s teorijo podobnosti ekstrapolirana na vročo industrijsko pilotno napravo. Za laboratorijske raziskave krožeče lebdeče plasti je bila izdelana laboratorijska naprava, ki je trikrat manjša od industrijske in deluje pri temperaturi okolice. Stabilnost hitro krožeče lebdeče plasti med dvema reaktorjema je bila eksperimentalno preverjena v laboratorijski napravi in nato ekstrapolirana na vroč industrijski proces. Pri dimenzioniranju naprav sta bila v obeh napravah vzpostavljena podobna tokova, s podobno geometrijo in podobnimi Reynoldsovimi števili. Eksperimentalni rezultati laboratorijske in pilotne naprave so medsebojno ustrezno primerljivi. Izvedeni primer dinamične podobnosti potrjuje, da ni potrebno vmesno izdelovanje drage industrijske pilotne naprave za laboratorijsko testiranje.

KOUBA, D., NOHÁČOVÁ, L.
DVE HKRATNI NAPAKI V SN RAZDELJEVALNEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 14
V članku je predstavljena metoda reševanje dveh hkratnih napak v srednjenapetostnem omrežju. Glavni poudarek dela je na zemeljskostičnih napakah v rezonančno ozemljenih nevtralnih točkah srednjenapetostnega omrežja in zato so podrobno opisani hkratni enofazni zemeljski stiki. Za reševanje primerov so uporabljene teoretične formulacije.

RIBIČ, J., PIHLER, J., VORŠIČ, J., VORŠIČ, Ž.
MODELIRANJE TRANSFORMATORJA V IZRAČUNIH ELEKTRIČNIH OMREŽIJ
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 15
Računalniško podprti izračuni pretokov moč in analize kratkostičnih tokov so znani. Tehnično dovršene programe, ki podajajo veliko rešitev – podatkov – za načrtovanje, obratovanje, je možno tudi kupiti. Toda takšni programi ne dovoljujejo malenkostnih sprememb v modeliranju elementov. Pogosto so transformatorji s tremi navitji podani kar kot transformatorji z dvema navitjema, mnogokrat pa pravilne izračune onemogoča pomanjkanje podatkov. V prispevku so podani rezultati raziskave, kako vpliva upoštevanje tretjega navitja na izračune pretokov moči in na izračune kratkostičnih tokov.

THALER, S., HECHL, T., ZARBAKHSH, J.
ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE Z UPORABO BIOMIMETIČNIH STRUKTUR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 16
Absorberji v sončnih kolektorjih se uporabljajo za zbiranje sončne toplote za ogrevanej stavb in sanitarne vode. Zaradi naraščajočih cen fosilnih goriv, kot sta nafta in plin, bo naraščala tudi izraba sončne energije. Namen tega dela je optimizacija cevnega sistema v plošči absorberja sončnega kolektorja glede na enakomeren pretok in manjši padec tlaka v sodobnih sončnih ogrevalnih sistemih navdahnjenih z naravo. Ostali deli kolektorja npr. ohišje, izolacija in prozoren pokrov naj bi ostali enaki kot pri običajnih ploščatih kolektorjih, da bi v proizvodni liniji bilo potrebne čim manjše spremembe. Bistveno je poudariti težave običajnih solarnih panelov in določiti parametre, pomembne za oceno mehanike tekočin. Vrednotenje različnih naravnih kanalskih struktur naj bi pomagala najti ustrezno mrežo z dobrimi lastnostmi uporabe in upornostjo pretoka. Izbrane primeri bodo predstavljeni, simulirani in analizirani z ustrezno programsko opremo za prikaz karakteristik pretoka. Nov modela cevnega sistema bo vključen v obstoječi absorber z namenom pridobiti prvi bionično optimirano zasnovo cevnega sistema.

LACKO, R., DROBNIČ, B., MORI, M., SEKAVČNIK, M.
NAČRTOVANJE SAMOZADOSTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA IZ 100% OBNOVLJIVIH VIROV IN HRANILNIKOM VODIKA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 17
Uporaba hibridnih energetskih sistemov s hranjenjem energije v obliki vodika, predstavlja možno rešitev samozadostne preskrbe z energijo. V tem prispevku je predstavljena analiza električne preskrbe referenčnega gospodinjstva v Portorožu, izključno na osnovi obnovljivih virov energije (sonce, veter) in uporabo vodikovih tehnologij (elektrolizer, plinohram, gorivna celica). Za simulacijo obratovanja in določitev optimalne konfiguracije energetskega sistema je bil uporabljen numerični program HOMER. Optimalna rešitev je izbrana z upoštevanjem geografske lokacije in razpoložljivosti virov energije, dinamiko električne porabe ter tehnoloških in ekonomskih značilnosti posameznih komponent. Oddaljeno gospodinjstvo s povprečno dnevno električno porabo 11 kWh, konične moči 3,8 kW je obravnavano kot samozadostno. Rezultati prikazujejo energetski sistem z najnižjo neto sedanjo vrednostjo projekta. Izkaže se, da je potrebna nazivna moč tehnologij obnovljivih virov skoraj 10-krat večja (34 kW) od maksimalne porabe.

BELIČ, E., SUKIČ, P., DEŽELAK, K., ŠTUMBERGER, G.
DINAMIČNI MODEL DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA S PRIKLJUČENIMI RAZPRŠENIMI VIRI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 18
V članku je predstavljen dinamični model distribucijskega omrežja s priključenimi razpršenimi viri. Za sestavo modela je bil uporabljen programski paket Matlab/Simulink in pripadajoča knjižnica SymPowerSystems. Elementi elektroenergetskega omrežja kot so tuje omrežje, vodi, bremena in distribucijski transformator so bili modelirani s pomočjo elementov, ki jih že vsebuje omenjena knjižnica, model razpršenega vira pa je bil razvit tako, da omogoča injekcijo toka v omrežje, glede na referenco delovne in jalove moči. Cilj modeliranja omrežja je bila analiza napetostnih profilov in prenosnih izgub pred in po vključitvi razpršenih virov v omrežje. Predstavljeni so rezultati opravljene analize.

HOSNAR, J.
MATEMATIČNO MODELIRANJE IN PROGRAMIRANJE HIDRO SISTEMA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 19
Naš namen je razviti generični model na podlagi mešano-celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP) za optimizacijo sistema ob morebitni izgradnji postrojenja s hidro elektrarno. Sistem temelji na modelu poljubno razvejanega vodnega omrežja; z različnim številom volumskih pretokov, idealnim naklonom pobočja analizirane pokrajine ter spremenljivimi vodnimi padci ob stičiščih tokov. Z modelom želimo napovedati optimalno lego postavitve vodnega zajetja hidroelektrarne, ki z inštaliranim vodnim pretokom na turbino daje maksimalen ekonomski dobiček od proizvedene in prodane električne energije. Prikazati želimo rezultate osnovnih fizikalnih in ekonomskih veličin za oceno izrabe vodnega potenciala ter podati sugestijo o izboru tehnološko najustreznejšega gonilnika vodne turbine za proizvodnjo električne energije. Modeliranje in optimizacija zastavljenega problema se izvaja z napredno računalniško opremo, GAMS.

SRPAK, D.
PRIKLJUČITEV VETRNIH ELEKTRARN V ELEKTROENERGETSKI SISTEM
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 20
Članek opisuje načine priključevanja in vodenja sodobnih vetrnih elektrarn priključene na električno omrežje in navaja težave, ki jih povzročajo v omrežju zaradi svoje nestalnosti. Podan je tudi pregled obstoječih in načrtovanih vetrnih elektrarn na Hrvaškem ter smernice za izboljšanje stabilnosti sistema ob večjem vključevanju vetrnih elektrarn. Na koncu je prikazana tudi topologija enega od mrežnih pretvornikov novejše generacije, ki ima znatno boljše regulacijske lastnosti od današnjih komercialnih mrežnih pretvornikov.

IVANECKÝ, J., DEŽELAK, K., ŠTUMBERGER, G.
KONCEPT NAVIDEZNE ELEKTRARNE SODELUJOČE V SLOVAŠKEM TRGU Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 21
Članek obravnava možnost vključitve virtualne elektrarne v trg z električno energijo na Slovaškem. Na začetku dela je razložen koncept delovanja virtualne elektrarne, pri čemer so opisani tudi razlogi za njeno uporabo. Drugi del je posvečen kratkemu opisu trga z električno energijo ter opisu in principu uporabe različnih obratovalnih pogojev med obratovanjem virtualne elektrane na trgu.

SOVIČ, B., ROPOŠA, S., ĆATIĆ, D., GOVEDIČ, B., KORES, Č., MEZGA, Z., PREŠERN, M., SORKO, B., HORVAT, B., VARL, N.
ELEKTRO MARIBOR IN GRADNIKI PAMETNIH MEST
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 22
Globalizacija ter gospodarske in tehnološke spremembe nas postavljajo pred nalogo hkrati zagotoviti konkurenčnost in trajnostni razvoj mest. Kakovost življenja v mestu je odvisna od stanovanjskih, gospodarskih, kulturnih, družbenih in okoljskih razmer, vse to pa tudi od storitev, ki jih mesto svojim prebivalcem nudi. Skupina Elektro Maribor si prizadeva integrirati pristop pri zagotavljanju gradnikov pametnega mesta (Smart City) po različnih področjih. Na področju zagotavljanja kakovosti bivanja so gradniki: izgradnja sistema naprednega merjenja - ki je, ob informacijski in komunikacijski tehnologiji, eden izmed osnovnih gradnikov pametnih omrežij - energetsko svetovanje in prikazovalniki porabe energije. V zvezi s tem bo v prihodnosti zelo aktualno izvajanje ukrepov prilagajanje odjema in upravljanja s porabo. Napredne tehnologije so odlična osnova za sodelovanje področij, ki se ukvarjajo z različnimi energenti (voda, plin, elektrika). Po drugi strani pa se napredne storitve nanašajo tudi na uporabo novih, učinkovitejših načinov komuniciranja s strankami. Področje pametne ekonomije (Smart Economy) se nanaša na pametna omrežja, mobilno plačevanje in dematerializacijo dokumentov. Na okoljskem področju so to ob pametnem merjenju, še pametne stavbe in pametna razsvetljava. K pametni mobilnosti (Smart Mobility) bistveno prispeva eMobilnost, ki lahko pomembno vpliva na zmanjšanje emisij CO2 ter delcev PM10 in PM2,5. Ob naraščajočem deležu enot razpršene proizvodnje, ki so priključene na električno omrežje, lahko pametna omrežja vsaj delno odpravljajo težave pri obratovanju distribucijskega omrežja. Integracija gradnikov, ki predstavlja novo možnost in priložnost, bo mogoča z aktivnim sodelovanjem naprednih lokalnih skupnosti.

ČRETNIK, S.
ELEKTRIČNA MOBILNOST: TRENUTNO STANJE, NEKATERE TEŽAVE IN REŠITVE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 23
Električna mobilnost z akademskih razprav počasi prehaja v realnost. Ob vsakdanji uporabi teh tipov vozil pa seveda prihaja tudi do določenih težav, ki pri načrtovanju niso bile predvidene – npr. optimalna postavitev polnilih mest, realen doseg električnih vozil v težkih pogojih (npr. sneg) in lokalnih specifičnostih kot je elevacija terena. Ob ustreznih dodatkih in orodjih kot so načrtovanje poti, ki vključuje električnim vozilom specifične podatke (seveda tudi polnilne postaje) se bo električna mobilnost hitreje širše uveljavila.

BUNTA, T.
INTELIGENTNA PROMETNA POLITIKA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA V MESTU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 24
Promet pozitivno vpliva na družbo kot osnovno gonilo gospodarstva. Hkrati pa prometne nesreče, izpusti, zastoji, različni strupeni plini in prašni delci, vplivi na naravo in pokrajino, povzročajo veliko negativnih posledic in stroškov. Električni avtomobili in druga vozila, ki jih poganja energija iz obnovljivih virov, lahko zmanjšajo večino teh negativnih vplivov. Kljub velikim pozitivnim vplivom električnih vozil je dinamika povečanja števila le teh nizka. Vzroki so različni, od visoke cene, kratkega dosega, do premalo informiranosti kupcev. Ob finančnih spodbudah in graditvi večjega števila polnilnih mest je mogoče boljše rezultate doseči tudi z drugačno organizacijo prometa v mestih in ob uporabi različnih mehkih metod motivacije potencialnih uporabnikov takšnih vozil. Večje število električnih in drugih energijsko “čistih” vozil bo izboljšalo kvaliteto življenja, povečalo konkurenčnost okolja in zmanjšalo energijsko odvisnost družbe.

EGGER, W.
RAZPRAVA O UČINKOVITIH TEŽKIH HIBRIDNIH VOZILIH PRIHODNOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 25
Mobilnost v prihodnosti bi morala biti učinkovita, emisijsko nevtralna in prilagodljiva v uporabi. Čas je za razpravo o najpomembnejših sistemih za transportne in delovne stroje. Težka tovorna vozila na cestah, železnicah in deloviščih je potrebno analizirati glede na njihovo učinkovitost, način pogona. Le-te je sicer potrebno gledati glede varčevanja z energijo v skupnih konstrukcijskih podrobnostih in prihrankih materiala. Novi alternativni pogonski sklopi vodijo k razpravam na področju energetske učinkovitosti in prihodnjih pogonskih sklopih težkih vozil. Vprašanja je, katere konstrukcije močnih pogonov imajo najboljše možnosti, da postanejo v prihodnosti osnovni pogonski sklop glede vročih temam in izzive mobilnosti. Ta članek prikazuje pregled idej z osebnega avtorjevega stališča o prihodnjih vidikih in pripravljenih razvitih rešitvah na področju težkih tovornih vozil, z ozirom na kakovost, učinkovitost in zmogljivost vlečnih struktur in prihrankov materiala.

ELBE, A., GUTBROD, F.
E-VESPA: ELEKTRIČNA ROČIČNA GRED
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 26
Cilj tega projekta je spremeniti zgodovinsko Vespa 50 special v električno vozilo z originalnim, ročnim menjalnikom. Zaradi tega je potrebno najti način za vgradnjo električnega motorja v prvotni pogonski sklop. Ročična gred pretvorja moč motorja z notranjim zgorevanjem v rotacijsko gibanje in se lahko neposredno nadomesti z elektromotorjem. Osnovni prenos med gredjo motorja in sklopke je določen z mehanskim vmesnikom. Ta modularna zasnova omogoča hiter in preprost postopek predelave.

ŠKVARČ, J., KUŽELIČKI, J., ŠPACAPAN, I.
ELETRIČNI POGONSKI SISTEM ZA INOVATIVNE KONCEPTE URBANE MOBILNOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 27
Avtomobilski proizvajalci intenzivno razvijajo nova električna vozila, ki ponujajo alternativo obstoječim konceptom urbane mobilnosti in naj bi bila uporabna v mestnih jedrih, kjer ponekod že omejujejo vožnjo vozil z motorji na notranje izgorevanje. Ker bodo ti projekti v prihodnosti pomembno povečali prodajne količine električnih avtomobilov, je Letrika zanje razvila optimiran pogonski sistem. Vgrajuje se v težke štirikolesnike (L7e) ali manjše avtomobile razreda M1. Pogonski sistem je uporaben za vozila, ki imajo baterijsko napetost nižjo od 60 V in so zato podvržena blažjim standardom. Uporabljen je asinhronski motor, ki je posebej optimiran za ciljna vozila. Močnostna stopnja krmilnika temelji na v Letriki razviti inovativni tehnologiji. Razvili smo tudi nov algoritem vodenja, ki pri večjih hirostih proizvede večje fazne napetosti od klasične vektorske regulacije. Sistem dopolnjujeta grafični prikazovalnik in programirna konzola.

SUKIČ, P.
IZDELAVA ELEKTRIČNEGA KOLESA ZA ŠTUDENTSKO TEKMOVANJE 2012
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 28
Ekipa treh študentov se je odločila, da se v letu 2012 udeleži tekmovanja v izdelavi električnega kolesa. Članek opisuje celoten proces od zamisli, pregleda trga, nabave komponent, izdelave kolesa, testiranja in na koncu še samo tekmovanje. Pri sami izdelavi električnega kolesa je ekipa naletela na precej težav, katere je dokaj uspešno reševala. Ekipa si je zastavila, dati prednost navoru, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Vgradila je 1000 W brezkrtačni motor in baterijski paket, ki je bil sposoben shraniti 720 Wh, na kolo starejšega datuma (Pony 20''). Ekipa je tekmovanje zaključila na odličnem 2. mestu.

JUNGMEIER, G., CANELLA, L., BEERMANN, M., PUCKER, J., KÖNIGHOFER, K.
OCENJEVANJE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA ELEKTRIČNIH VOZIL – AVSTRIJSKI REZULTATI V MEDNARODNEM OKVIRJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 29
Cilj Direktive o obnovljivih virih energije je doseči 10% delež obnovljivih goriv v Evropi v letu 2020. Ta obnovljiva goriva so transportna biogoriva, obnovljivi viri električne energije in obnovljivi vodik. Električna vozila lahko bistveno prispevajo k ustvarjanju trajnostne, pametne mobilnosti in inteligentnim transportnim sistemom. Vendar je širše uvajanje električnih vozil upravičeno le zaradi znatnega zmanjšanja vpliva na okolje v primerjavi s konvencionalnimi vozili. To pomeni, da je ob visoki učinkovitosti električnih vozil in obnovljivih virov električne energije potrebno omejiti na minimum tudi skupni vpliv na okolje v življenjskem ciklu: od izdelave vozil in akumulatorjem do recikliranja ob koncu življenjske dobe. Obstaja mednarodni dogovor, da potrebno okoljske vplive električnih vozil (in ostalih goriv) analizirati le na podlagi ocene življenjskega cikla (LCA), vključno s izdelavo, delovanjem in odstranitvijo ob koncu življenjske dobe vozil. LCA rezultati za različne vplive na okolje, npr emisije toplogrednih plinov, poraba primarne energije, evtrofikacija so ocenjeni v primerjavi z drugimi gorivi, npr transportna biogoriva, bencin, zemeljski plin in opredeljeni so ključni dejavniki za povečanje okoljske koristi: 1) vir električne energije, 2) energijska poraba vozila, 3) potrebe po energiji za ogrevanje in hlajenje, 4) ob odstranitev ob koncu življenjske dobe baterij in 6), življenjska doba baterije. Predstavljeni rezultati večinoma temeljijo na nacionalnih raziskovalnih projektih. Ti rezultati se trenutno primerjajo in razpravljalo z mednarodnih raziskovalnih dejavnosti v okviru Mednarodne agencije za energijo (IEA) pri Izvajanju sporazuma o hibridnih in električnih vozil (IA-HEV) v Nalogi 19 "Ocena življenskega cikla električnih vozil", ki ga vodi avtor. (http://www.ieahev.org/tasks/task-19-life-cycle-assessment-of-evs).

SOVIČ, B., GOVEDIČ, B.
VPLIV RAZVOJA ELEKTROMOBILNOSTI NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE DRUŽBE ELEKTRO MARIBOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2013, 30
K zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in ostalih vplivov na okolje, vključno z zmanjševanjem delcev PM10 in PM2,5, lahko pripomoremo z uporabo čistih, alternativnih goriv v prometu, pri čemer je lahko razvoj elektromobilnosti ključnega pomena. Trendi razvoja elektromobilnosti predvidevajo postopno povečevanje števila električnih vozil (EV), pri čemer je predpogoj za večji razmah EV tudi zadostno število polnilnih postaj. Razmah elektromobilnosti je v veliki meri odvisen od razvoja EV, uravnoteženih vzpodbujevalnih ukrepov, vzpostavitve regulatornega okvirja, razvoja poslovnih modelov in iniciative lokalnih skupnosti. Distribucijsko elektroenergetsko omrežje mora biti pripravljeno za morebitno nenadno povečanje števila EV oziroma na zgoščeno penetracijo polnilnih mest. Predvsem povečanje konične moči ima velik vpliv na razvoj distribucijskega omrežja in uvajanje koncepta pametnih omrežij (Smart Grids).

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA