Vpišite iskalni niz:
BEV
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014
KOMUNALNA ENERGETIKA 2014, _.
CIP in ISBN 2014
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 00
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 338.465:620.9(082) MEDNARODNO posvetovanje Komunalna energetika (23 ; 2014 ; Maribor) 23. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, 13. do 15. maj 2014, Maribor, Slovenija [Elektronski vir] = 23rd International Expert Meeting Power Engineering, May 13th to 15th 2014, Maribor, Slovenia. - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2014 Dostopno tudi na: http://ke.powerlab.uni-mb.si/arhiv/clanki.aspx?id=6 ISBN 978-961-248-446-0 COBISS.SI-ID 78528001

KOMUNALNA ENERGETIKA, _.
PROGRAM POSVETOVANJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 0
Program

KOMUNALNA ENERGETIKA 2014, _.
Organizacijski in programski odbor
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 000
ORGANIZACIJSKI ODBOR

Predsednik:
Jože PIHLER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Tajnik:
Jurček VOH , Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor

Člani:
Katarina DEŽAN, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Lidija K. KORITNIK, ICEM – TC, Maribor
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Tine MARČIČ, TECES, Maribor
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Častni član:
zasl. prof. dr. Želimir DOBOVIŠEK, Fakulteta za strojništvo, Maribor


PROGRAMSKI ODBOR

Predsednik:
Andrej SENEGAČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Člani:
Fouad AL-MANSOUR, Institut "Jožef Stefan", Ljubljana
Drago BOKAL, Elektro Slovenije
Zvonko BREGAR, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Breda CESTNIK, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Marko ČEPIN, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Samo FEKONJA, Dravske elektrarne Maribor
Rado FERLIČ, Elektro Slovenije
Adnan GLOTIĆ, Holding slovenske elektrarne
Filip KOKALJ, Fakulteta za strojništvo, Maribor
Tanja KONJIĆ, Fakultet elektrotehnike, Tuzla, Bosna in Hercegovina
Anita KOVAČ-KRALJ, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnoloijo, Maribor
Nike KRAJNC, Gozdarski inštitut Slovenije
Vlasta KRMELJ, Energetska agencija za Podravje, Maribor
Tine MARČIČ, TECES, Maribor
Rafael MIHALIČ, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Miro MILANOVIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
magoslav PRELEC, Tehnički fakultet u Rijeci, Reka, Hrvaška
Jože RITONJA, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Miran ROŠER, Elektro Celje, Celje
Nermin SARAJLIĆ, Fakultet elektrotehnike, Tuzla, Bosna in Hercegovina
Mihael SEKAVČNIK, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
Borut SORKO, Elektro Maribor
Gorazd ŠTUMBERGER, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Ivo UGLEŠIČ, Fakultet elektrotehnike i računarstva, Zagreb, Hrvaška
Rudi VONČINA, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Jože VORŠIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor
Marjan ZORMAN, SODO, Maribor

MARČIČ, T.
Uvodna predavanja
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 1

ČERNILOGAR RADEŽ, M.
NA POTI K NOVEMU ENERGETSKEMU KONCEPTU V REPUBLIKI SLOVENIJI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 2

ŠMID, A.
TRAJNOSTNI PRINCIP UREJANJA PROSTORA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 3

ŠTUMBERGER, G.
POVEZAVA PAMETNA OMREŽJA IN PAMETNE ZGRADBE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 4

VIDONJA, T.
ALI SO PAMETNA OMREŽJA OBSOJENA NA NEUSPEH?
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 5

JAHIĆ, A., KONJIĆ, T., PIHLER, J.
NAČRTOVANJE RAZDELJEVALNEGA OMREŽJA S POMOČJO GENETSKEGA ALGORITMA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 6
Optimalna konfiguracija razdeljevalnega omrežja pomeni topologijo omrežja z ustreznimi preseki vodnikov ter potrebne delovne in jalove moči v vozliščih in hkrati optimira več objektnih funkcij. Ob tem pa mora biti zadovoljeno tudi vsem tehničnim omejitvam, kot so: meje napetosti, radialnost omrežja, omejitev dovoljenih trajnih tokov, kot tudi omejitev moči v generatorskih vozliščih. Postopek več ciljne optimizacije, kot je uporabljena v tem delu, temelji na genetskih algoritmih in Pareto-vem načelu optimalnosti. Dobljeni rezultati potrjujejo uporabnost predlaganega algoritma za širok nabor problemov, ki se pojavljajo pri načrtovanju razdeljevalnega omrežja.

PADINGER, R., TÜRK, A., GUBINA, A.
INCREASE - POVEČEVANJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V DISTRIBUCIJSKIH OMREŽJIH S POMOČJO RAZVOJA NOVIH STRATEGIJ VODENJA IN NUDENJA SISTEMSKIH STORITEV.
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 7
V okviru projekta INCREASE se proučuje načine vodenja obnovljivih virov energije (OVE) v nizko- in srednjenapetostnih omrežjih. Obenem se analizira možnosti za razvoj ustreznih sistemskih storitev za sistemske operaterje distribucijskih in prenosnih omrežij, zlasti glede regulacije napetosti in zagotavljanja rezerve moči. Projekt se ukvarja tudi z zakonodajnim okvirom, strukturo sistemskih obratovalnih navodil in tržnimi mehanizmi za zagotavljanje sistemskih storitev in po potrebi predlaga prilagoditve za ustreznejše zagotavljanje teh storitev. Projekt INCREASE bo omogočil učinkovitejše časovno in krajevno izkoriščanje porazdeljenih OVE in aktivnih bremen, s čimer bo sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja omogočil razvoj v »upravljalce zmogljivosti«. Izkoriščanje prenosne zmogljivosti omrežij se bo s tem povečalo in hkrati se bodo tudi izboljšale možnosti ekonomsko učinkovite rabe OVE. Vpliv povečane rabe OVE na razmere v distribucijskih in prenosnih omrežjih bo za različne scenarije analiziran s pomočjo simulacijske platforme. Rešitve, razvite v okviru projekta, bodo preizkušene tako v laboratorijskih poskusih kot tudi na terenu v realnih odsekih distribucijskih omrežij podjetij Elektro Gorenjska v Sloveniji, Stromnetz Steiermark v Avstriji in Liander na Nizozemskem. Projekt teče od septembra 2013 do avgusta 2017 pod koordinatorstvom Univerze v Gentu. Project, sofinanciran v okviru 7. okvirnega programa EC, http://www.project-increase.eu/

SREĆKOVIĆ, N., BELIČ, E., ŠTUMBERGER, G.
PRIMERJAVA METOD ZA IZRAČUN PRETOKOV ENERGIJE V NIZKONAPETOSTNEM DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU S PRIKLJUČENIMI RAZPRŠENIMI VIRI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 8
Izračuni pretokov energije predstavljajo enega izmed temeljev obratovanja modernega distribucijskega omrežja. Zato je potrebno zagotoviti zmogljive algoritme za izračun pretokov energije, ki hitro konvergirajo, imajo minimalno porabo pomnilniškega prostora in predstavljajo numerično robustno metodo, prilagodljivo za različne obratovalne scenarije. V prispevku sta predstavljeni, primerjani in ovrednoteni dve učinkoviti metodi za izračune pretokov energije distribucijskega omrežja– backward/forward sweep metoda in direktna metoda. Prikazan je postopek modeliranja elementov distribucijskega omrežja – vodov, bremen, razpršenih proizvodnih enot ter implementacija algoritmov obeh metod. Analiza je izvedena na primeru dela nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.

BELIČ, E., DEŽELAK, K., ŠTUMBERGER, G.
ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 9
V tem delu je predstavljena analiza vpliva pretoka energije na napetostne razmere v vozlišču voda. Analiza je opravljena na podlagi podanega analitičnega izraza. Pri tem je predpostavljeno, da je vod na eni strani priključen na neskončne zbiralke, na drugi strani voda pa je opazovana napetost v odvisnosti od pretoka energije. V analizo so zajeti trije nizkonapetostni kabelski vodi, analiziran pa je tudi vpliv dveh različnih dolžin vodov. Rezultati kažejo, da v nizkonapetostnem omrežju na napetost bistveno bolj vpliva usmerjen pretok energije (delovna moč), med tem ko je vpliv recipročne izmenjave energije (jalove moči) minimalen. Omenjen vpliv na napetost se poveča, če so uporabljeni daljši vodi.

AŽBE, V., MIHALIČ, R.
OMEJEVANJE KRATKOSTIČNIH TOKOV V SLOVENSKEM ELEKTRIČNEM PRENOSNEM OMREŽJU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 10
Graditev novih vodov in povezav v elektroenergetskih sistemih (EES), rast proizvodnih enot in prehodi na višje napetostne nivoje (npr. iz 220 kV na 400 kV) so naravna in logična smer razvoja EES za izboljšanje stabilnosti obratovanja in zanesljivosti napajanja. Po drugi strani pa se lahko pojavi težava previsokih kratkostičnih tokov. Povečanje kratkostičnih tokov je tako pričakovati v omrežjih, ki napajajo gosto naseljena območja. Povečevanje kratkostičnih moči je problematično, ko preseže vrednost, za katero so projektirana obstoječa stikališča in stikalne naprave v stikališčih. V članku so opisane metode znižanja kratkostičnih tokov v 110 kV omrežjih. Te metode so lahko pasivne (t.j. stalno povečanje impedanc omrežja tako v normalnem obratovanju kot med motnjami) ali aktivne (t.j., zelo hitro povečanje impedance ob motnjah). Ker je tipična struktura razdelilne transformatorske postaje na 110 kV nivoju dvozbiralčna z dvema transformatorjema, je posebna pozornost posvečena vstavljanju omejevalnikov kratkostičnih tokov v medzbiralčne povezave. Rezultati omejevanja kratkostičnih tokov so prikazani za prenosno omrežje EES Slovenije za stanje v letu 2030.

THALER, S., HAUSER, R.
SHRANJEVANJE ENERGIJE S POMOČJO PCM MATERIALOV UPORABA IN OVREDNOTENJE LATENTIH HRANILNIKOV ENERGIJE ZA EKONOMIČNO SHRANJEVANJE TOPLOTE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 11
Zaradi nihanj v elektroenergetskih omrežij (proizvodnja električne energije iz vetra , fotovoltaika , ...) bo postalo v prihodnosti vedno bolj pomembno tudi glajenje le-teh in najprimerneje bi bilo to storiti s pomočjo pametnih omrežij. Ker električne energije ni možno skladiščiti je lahko ena od možnosti proizvajanje toplote pri trenutnih presežkih in njeno shranjevanje. Voda še vedno velja kot najprimernejši medij za shranjevanje. Ob njej pa obstajajo tudi materiali, ki omogočajo latentno shranjevanje toplote, kot so zeolit ( le pri visokih temperaturah ) ali solne zmesi ( npr. natrijev acetata). Uporabiti je možno tudi parafin in druge materiale , v katerih je možna sprememba agregatnega stanja (tekočina v trdno) voljo . Žal imajo ti hranilniki trenutno težave pri prevajanju toplote znotraj materiala samega. Predvideva se vključitev primernih PCM hranilnikov v obstoječi sistem toplotnih črpalk, spremenjeni sistem pa mora biti sposoben shraniti presežno energijo v ogrevalni sistem. To bi moralo voditi k gospodarnejši uporabi toplotnih črpalk in tudi k zmanjšanju nihanja proizvodnje električne energije. Kot pomemben parameter se v tem primeru upošteva vpliv na čas za polnjenje in praznjenje. Pričakovani rezultati morajo zagotoviti inovativne metode za shranjevanje toplote za premagovanje teh novih izzivov .

SOVIČ, B., GOVEDIČ, B., TOPLAK, F.
RAZVOJ OSNOVNE JAVNE INFRASTRUKTURE HITRIH POLNILNIC NA AVTOCESTNEM KRIŽU - PODROČJE ELEKTRO MARIBOR
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 12
Razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu je ključnega pomena za širšo uporabo električnih vozil. Hitro polnilne postaje, odvisno od števila hitrih polnilcev in lokacije umestitve, zahtevajo ojačitev elektroenergetskega omrežja in s tem povezane investicijske stroške.

ELBE, A., NIEDERMAYR, F., ZANDER, D., EGGER, W.
AKKU4FUTURE – MERILNE METODE ZA PRIKAZ STANJA LITIJ IONSKIH AKUMULATORJEV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 13
Litij-ionske baterije zahtevajo stroge obratovalne pogoje glede napetosti na sponkah, bremenskega toka in temperature celic. Sistemi za upravljanje baterij (Battery management systems - BMS) morajo zagotoviti varno obratovaje litij-ionskih baterij. Funkcionalnost takšnih BMS vključuje oceno stanja celic in posredovanje informacij uporabniku (največkrat napolnjenost baterij). Informacija o stanju je pomembna zaradi dejstva, da lahko BMS ukrepa v kolikor se ‘zdravstveno’ stanje baterije poslabša ali pa s preventivnim delovanjem celo upočasni postopek staranja baterij. Prispevek opisuje merilne metode za pridobitev podatkov za kvantitativno oceno stanja napolnjenosti (state of charge (SOC) in ‘zdravstvenega’ stanja (the state of health (SOH) litij-ionske baterije. Postavljena je bila meritev, ki je omogočala avtomatsko ciklanje za pospešitev staranja. Med ciklanjem se je opazovala kapaciteta celic, ki je reprezentativna za njeno staranje. S pomočjo meritev se je prilagodilo ustrezno električno vezje in izpeljani parametri se lahko uporabijo za oceno dejanskega stanja celice. Razumevanje celic je ključ do uspešnega načrtovanja zadostnega in natančnega prikaza stanja sistema.

SUKIČ, P., DREVENŠEK, D., BELIČ, E., ŠTUMBERGER, G.
IZKORISTEK SOLARNIH RAZSMERNIKOV PRI PROIZVODNJI JALOVE MOČI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 14
Članek opisuje možnost generiranja jalove moči z razsmerniki sončnih elektrarn. Na osnovi meritev izvedenih na razsmerniku sončne elektrarne pri različnih vrednostih delovne in jalove moči je določena karakteristika izkoristka. Slednja je aproksimirana s ploskvijo, ki opisuje izkoristek razsmernika v odvisnosti od generirane delovne in jalove moči. Omenjena karakteristika je uporabljena za ovrednotenje povečanja izgub v razsmerniku zaradi generacije jalove moči in analizo potenciala za generacijo jalove moči v razsmernikih sončnih elektrarn.

BELAK, L., MARUŠA, R., FERLIČ, R., RIBIČ, J., PIHLER, J.
ANALIZA ŽLEDOLOMA 2014 V PRENOSNEM OMREŽJU ELES
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 15
Republiko Slovenijo in del sosednjih držav je v koncu januarja in začetku februarja zajela vremenska ujma sneg, žled in padavine. Žled je naravni vremenski pojav, ki se obdobno pojavlja na različnih koncih Slovenije, predvsem na gorskih pregradah, kjer se srečujejo različna podnebja. Žled 2014 je prizadel večji del Slovenije in jo zaradi velike količine ledu, ki se je oprijemal različnih predmetov tudi ohromil. Največ škode je povzročil v gozdovih, električni, železniški in cestni infrastrukturi. V tem obdobju je bilo okoli 10 % prebivalstva Slovenije brez električne energije. V članku povzemamo vremensko dogajanje, pretekle izkušnje in poškodbe na prenosnem omrežju. Za konec članka prikažemo analizo obratovanja prenosnega omrežja za obdobje pred in po žledu 2014.

TOROŠ, Z.
TVEGANJA IN STALNOST DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 16
Distribucijski elektroenergetski sistem ostaja en od temeljev delovanja celotne družbe. Regulator trga z električno energijo določa in nadzira kakovost napajanja z električno energijo. Najpomembnejša zahteva je stalnost dobave električne energije, ki je regulirana s strani regulatorja trga z električno energijo. Izredne vremenske razmere, kot so bile letos v januarju in februarju, predstavljajo velika tveganja in pomembno vplivajo na stalnost dobave električne energije. V članku je opisan osnovni koncept obvladovanja tveganj v zvezi z izrednimi vremenskimi vplivi.

KITAK, P., PIHLER, J., l GLOTIĆ, A., HORVAT, D., ŠPELIČ, D., ŽALIK, B., TIČAR, I.
PRISTOPI K PROSTORSKI UPODOBITVI ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NADZEMNIH VODOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 17
V članku je izpostavljen način upodabljanja (vizualizacije) vokselskih podatkov elektromagnetnega sevanja daljnovodov. Rezultati so uporabni tako za stroko kot tudi za ljudi, ki niso eksperti za tovrstno področje, torej za razne upravne službe in v izobraževalne namene. Prispevek združuje tri bistvene sklope, to so: numerični izračun elektromagnetnega polja z metodo končnih elementov, prikaz elektromagnetnega polja na klasičen način v postprocesorju numeričnega programskega paketa in vokselskega upodabljanja elektromagnetnega polja. V tem primeru se za vsak piksel prikazane slike v vokselski prostor pošlje žarek in izračuna presečišča. Slednji način upodabljanja omogoča prikaz rezultatov neodvisno od numeričnih programskih orodij.

VORŠIČ, Ž., PIHLER, J., KITAK, P.
VPLIV POLIZOLIRANIH VODNIKOV NA OKOLJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 18
Za nadzemne vode se vse več uporablja kompaktne vodnike s karbonskim jedrom. Če takšen vodnik še 'nepopolno' izoliramo, dobimo plizoliran vodnik, ki je mehansko močnejši in, kar je še pomembneje, prostorsko manj potraten. Razen tega je zaradi izolacije tudi električna poljska jakost v bližini takšnega vodnika manjša. V prispevku smo podali zasnovo polizoliranega vodnika za najvišje napetosti, ki bi ga lahko namestili na obstoječe 220 kV stebre in tako povečali prenosno zmogljivost slovenskega elektroenergetskega omrežja. Vključevanje linijske energetske infrastrukture v prostor je vse težavnejša, zato smo raziskali vpliv takšnega polizoliranega voda za najvišje napetosti na okolje. Primerjali smo analitični izračun električnega polja v okolici predlaganega nadzemnega voda z izračunom po metodi končnih elementov. Rezultate smo ocenili glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

ROŠER, M., ŠKOF, R., ŠTUMBERGER, G.
OBLOČNI ZEMELJSKI STIKI V RESONANČNO OZEMLJENIH SREDNJE NAPETOSTNIH OMREŽJIH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 19
Neprekinjenost napajanja je v neposredni povezavi z izpadi, katerih velik delež so posledica zemeljskih stikov v srednje napetostnih distribucijskih omrežjih. Resonančna ozemljitev nevtralne točke predstavlja zelo učinkovit ukrep za zmanjšanje izpadov zaradi zemeljskih stikov. S kompenzacijo kapacitivnega toka skozi mesto okvare vplivamo na razmere za samougasnitev obločnih zemeljskih stikov. V članku so obravnavane razmere obločnega zemeljskega stika ob dotiku veje. Podani so merilni rezultati eksperimentalnih meritev obločnih zemeljskih stikov v RTP Krško. Pri meritvah je bil dotik veje simuliran s pomočjo namensko izdelane naprave.

MARUŠA, R., VORŠIČ, J., PIHLER, J., FERLIČ, R., BELAK, L., RIBIČ, J., MARUŠA, L.
PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 KV DALJNOVODA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 20
V članku so predstavljena preskušanja Drsne sponke za ozemljevanje vodnikov daljnovoda. V namen izvedbe učinkovitega ozemljevanja daljnovodnih vodnikov pri izvedbi del v bližini visoke napetosti je bila načrtovana in izdelana posebna oblika drsne sponke za ozemljevanje. Ozemljitvena naprava je namenjena za ozemljevanje vodnikov daljnovoda, ki se pri montaži vodnika vzdolžno gibljejo (vlečejo) na dvosistemski daljnovod, katerega drugi sistem normalno obratuje kar predstavlja veliko tveganje za enopolni zemeljski stik. Naprava mora med drsenjem po vodniku zagotoviti tak spoj, da brez posledic prepreči oblok in učinkovito odvede tok zemeljskega stika v ozemljilo. Pred redno uporabo je bilo potrebno na ozemljitveni napravi izvesti vrsto preskusov, ki so opisani v tem članku. Izveden je bil tudi preskus v živo z izvedbo enofaznega zemeljskega stika na prenosnem omrežju 110 kV ELES. Vsa preskušanja so bila uspešna in pozitivna.

TRBUŠIĆ, M., PIHLER, J.
TEORETIČNA OBRAVNAVA TESLINEGA TRANSFORMATORJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 21
V tem delu predstavljamo izračun Teslinega transformatorja, izdelanega za potrebe Laboratorija za energetiko na Fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Matematični model za izračun napetosti in tokov Teslinega transformatorja je podan z diferencialnimi enačbami, ki jih rešujemo z iskanjem lastnih vrednosti in pripadajočih lastnih vektorjev v programu Matlab. Induktivnosti in dozemna kapacitivnost VN navitja so izračunane iz energije magnetnega oziroma elektrostatičnega polja s pomočjo računalniškega programa FEMM 4.2. Postopek izračuna opisan v tem delu predstavlja osnovo za snovanje Teslinega transformatorja.

HOSNAR, J., KOVAČ KRALJ, A.
REKONSTRUKCIJA ENERGETSKO-KEMIJSKIH PROCESOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 22
Nizka učinkovitost, negativni vplivi na okolje in nedobičkonosno obratovanje so glavne pomanjkljivosti zastarelih energetsko-kemijskih obratov. Za zagotavljanje fleksibilne proizvodnje in optimalnega obratovanja ni dovolj iskati le prihrankov na strani pogonskih sredstev (PS), temveč je procese smiselno razvijati v smeri učinkovitega trajnostnega razvoja in tržno zanimivih kemijskih produktov. Obetajoče alternativno gorivo je dimetil-eter (DME). V prispevku je na kratko predstavljena konceptualna rekonstrukcijska metoda, kot dobro orodje, ki omogoča posodobitev neracionalnih procesnih sistemov in celovitih obratov. Tehnika je predstavljena na študijskem primeru obstoječega metanolnega (MeOH) obrata. Ta je neracionalen in posledično ne obratuje. Z rekonstrukcijsko tehniko lahko omenjeni proces preusmerimo v novo-produktivni. Glavni cilji rekonstrukcijske tehnike so: i.) v večji meri ohraniti obstoječe procesne enote, ii.) omogočiti potencial za iskanje novih procesnih alternativ in tehnoloških rešitev, iii.) zagotoviti utečeno delovanje vseh podsistemov in celovitih sistemov ter iv.) se zavzemati za okoljsko in družbeno sprejemljivost. Pri procesu transformacije enega energenta v druge (npr. zemeljski plin – ZP v npr. DME ali MeOH), ki so kemijsko, tehnološko, okoljsko in ekonomsko primernejši, igra pomembno vlogo cena surovin ter cena produktov. V prispevku so bili potrjeni nižji obratovalni stroški neposredne sinteze, v primerjavi s posredno sintezo DME iz ZP.

KRMELJ, V., MIRT, B.
ENERGETSKO NAČRTOVANJE NA NIVOJU LOKALNE SKUPNOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 23
Načrtovanje v prostoru ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično prihodnost. Potreba po doseganju podnebnih in širših okoljskih ciljev zahteva nove pristope v okviru katerih je področje energetike prepoznano kot sestavni del prostorskega načrtovanja. Učinkoviti lokalni načrti, ki temeljijo na povezovanju prostora, rabe in proizvodnje energije doprinesejo k reševanju ključnih vprašanj povezanih s podnebnimi spremembami in lokalnim skupnostim na dolgi rok prinašajo pomembne okoljske, družbene in ekonomske koristi. V članku poleg teoretičnih izhodišč in pomena povezovanja prostorskega in energetskega načrtovanja ter priprave energetske karte predstavljamo dosedanje aktivnosti Mestne občine Maribor na tem področju.

COPOT, A., KRMELJ, V., TEKAVEC, S.
TRAJNOSTNA IZRABA LESNE BIOMASE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 24
Energetske potrebe so iz leta v leto višje, narekuje jih vse večja gospodarska rast. Energija se pridobiva iz neobnovljivih virov energije kot so fosilna goriva (premog, zemeljski plin in nafta). Z njihovo uporabo povzročamo onesnaženost okolja in ogrožamo naše zdravje, kot trend kaže bomo tudi kmalu izčrpali njegove zaloge. Vedno večje zahteve so po obnovljivih virih energije. Med obnovljive vire energije sodi lesna biomasa, ki je CO2 nevtralna. V Sloveniji je potencial lesne biomase velik, saj več kot polovico države pokriva gozd.

COPOT, A., KRMELJ, V.
ELEKTRIKA KOT ALTERNATIVNO POGONSKO GORIVO IN ZAKONSKE ZAHTEVE PO TRAJNOSTNI MOBILNOSTI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 25
Promet postaja eden največjih onesnaževalcev našega okolja, tako po svetu kot v Sloveniji. Največ težav povzroča v urbanih območjih. Posledice se kažejo v prometnih zastojih, hrupu, onesnaženosti zraka in povečanih vibracijah. Ljudje bodo še vedno uporabljali osebna vozila kot osnovno prevozno sredstvo, zato iščemo okolju bolj prijazna - alternativna pogonska goriva. Dobra alternativa, ki postaja vse bolj popularna je električna mobilnost. Pogon avtomobilov z električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije.

HORVAT, B., ČEPIČ, B., VARL, N.
POGODBENO ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 26
Ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov ni samo nuja za normalno življenje in delo, temveč tudi ekonomska kategorija, saj predstavlja strošek, pa tudi zdravstvena kategorija, saj obremenjuje zrak z izpusti CO2 v okolje in škodljivimi vplivi trdih delcev (PM10, PM2,5) dušikovih oksidov in drugih snovi na naše zdravje. Za uresničevanje poslovne strategije in Evropskih okoljskih zavez na področju okoljske in energetske politike je Energija plus v preteklem letu vključila v svoj prodajni portfelj poleg elektrike tudi zemeljski plin in lesne pelete, med drugim pa v Mariboru na Pobrežju izvedla tudi prenovo kotlovnice in sistema daljinskega ogrevanja. Projekt se nanaša na ogrevanje skupno 580 stanovanjskih enot skupne velikosti 26.510 m2 ogrevane stanovanjske površine. Kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 na mazut, ki ga je kasneje zamenjalo ekstra lahko kurilno olje, fasade blokov so bile preproste in brez izolacije, stavbno pohištvo leseno, brez izolativnih stekel. V sklopu energetske sanacije 2010-2014 so lastniki zamenjali stavbno pohištvo, dodatno termično izolirali fasade in v partnerstvu z Energijo plus sanirali ogrevanje. Uporabniki kotlovnice so tako dobili sodobno kotlovnico, manj obremenjen zrak v svojem lokalnem okolju in seveda bistveno nižjo ceno ogrevanja. Fiksni stroški upravljanja kotlovnice, skupaj s stroški financiranja projekta, so ostali isti kot so bili pred investicijo. Variabilen strošek ogrevanja (energija) pa se je zmanjšal za dobrih 30% kar je bil temeljni cilj uporabnika.

OSTRELIČ, R.
IZKUŠNJE PRI FINANCIRANJU ENERGETSKIH PROJEKTOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 27

KRMELJ, V.
EKO SKLAD KOT VIR FINANCIRANJA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 28

RUDNIK, M.
FINANČNI VIRI V OKVIRU EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 29

VOVČKO, B., VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A., SEME, S.
MATEMATIČNI MODELI SONČNIH CELIC V PROGRAMSKEM ORODJU MATLAB/SIMULINK
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 30
V članku so predstavljeni matematični modeli sončne celice sestavljeni v programskem paketu Matlab/Simulink. Matematični modeli sončne celice predstavljeni v članku so glede na zahtevnost sestave in posledično tudi po točnosti odzivov na vhodne parametre poimenovani kot idealni, enostavni, enodiodni in dvodiodni model. V programu Matlab/Simulink smo matematične modele sončne celice sestavili s pomočjo izrazov, ki opisujejo delovanje sončne celice. Matematične modele sončne celice smo primerjali med seboj in jih ovrednotili s primerjavo izmerjenih vrednosti dejanske sončne celice.

VOVČKO, B., VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A., SEME, S.
MATEMATIČNI MODEL SONČNE ELEKTRARNE BRESTANICA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 31
V članku je predstavljen matematični model sončne elektrarne sestavljene v programskem paketu Matlab/Simulink. Za ovrednotenje simulacijskih rezultatov iz matematičnega modela sončne elektrarne bomo uporabili rezultate meritev dejanske sončne elektrarne Termoelektrarne Brestanica d. o. o. Pri tem bomo ovrednotili rezultate simulacijskih izračunov in meritev na dejanski elektrarni za različne dni v letu. Rezultati kažejo dobro ujemanje med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi sončne elektrarne, kar je dobra osnova za nadaljno uporabo matematičnega modela sončne elektrarne za analizo napetostnih profilov omrežja.

HORVAT, J., RAJH, A.
HIDROPOTENCIAL VODOTOKA LOBNICA IN GRADNJA mHE RUŠE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 32
Gradnja malih hidroelektrarn je smiselna z vidika energetskih in ekoloških načrtov EU ter tudi nacionalnih interesov za energetsko neodvisnost. Okoljske omejitve in vodenje administrativnih postopkov v RS zelo otežujejo izbiro lokacij, gradnjo in proizvodnjo električne energije malih hidroelektrarn. Razpoložljiv hidropotencial je v RS nad Evropskim povprečjem in omogoča doseganje energetskih in okoljskih ciljev EU vendar ga ne izkoriščamo dovolj. Na primeru hidropotenciala vodotoka Lobnica in gradnje mHE Ruše smo prikazali vse omejitve in izzive s katerimi se srečujemo pri gradnji.

KOKALJ, F., ZABUKOVNIK, M., SAMEC, N.
NAČRTOVANJE IN OBRATOVANJE PRVE SLOVENSKE TOPLARNE NA ENERGIJSKO BOGATO FRAKCIJO ODPADKOV
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 33
Sodobna družba proizvaja z leti vse več odpadkov. Navade in standard nas uvrščajo ob bok ostalim razvitim državam, saj statistično gledano vsak od nas proizvede okrog kilogram odpadkov na dan. Upoštevaje povprečno kurilno vrednost to pomeni približno četrt litra kurilnega olja na dan oziroma slabih sto litrov na leto. Ta energetski potencial trenutno širom države odložimo na deponije, kjer zmanjkuje deponijskega prostora ter nastajajo toplogredni plini in onesnažene izcedne vode. Izkoriščanje tega nacionalnega delno obnovljivega energetskega vira predstavlja velik okoljski izziv naše sedanjosti. Izraba energije odpadkov pomeni izkoriščanje lastnih energetskih virov in zmanjševanje odvisnosti od uvoza. Koristna uporaba te energije pa je vezana na sisteme daljinske energetike. Naša država se je zavezala, da bodo do leta 2020 obnovljivi viri v naši državi predstavljali 25% vseh energetskih virov. Energija odpadkov lahko prispeva k izpolnitvi te zaveze. V prispevku bo predstavljen sodoben integralni sistem ravnanja z odpadki v širši celjski regiji in način izkoriščanja energetsko bogatega dela odpadkov po mehanski in biološki obdelavi. Toplarna Celje, ki obratuje že pet let, za gorivo uporablja gorljive frakcije odpadka in proizvaja električno energijo in vročo vodo. Slednja je na voljo meščanom Celja, ki uporabljajo toplotno energijo iz daljinskega sistema ogrevanja.

ROŽMAN, M.
ZEMELJSKI PLIN V PROMETU
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 34
Predstavitev je razdeljena na sedem poglavij, skozi katera želimo prikazati projekt uvajanja zemeljskega plina v promet. Prikazali bomo delovanje avtomobilov na zemeljski plin, opisali najsodobnejše tehnološke rešitve iz tega področja, povedali nekaj besed o razpoložljivosti tovrstnih vozil in prikazali prednosti in slabosti tovrstnih vozil. Sledila bo predstavitev polnilne tehnike od najmanjše polnile postaje za domačo rabo do profesionalnih javnih polnilnih postaj. Nekaj besed bomo namenili novoustanovljeni blagovni znamki, preko katere smo se odločili prodajati – uvajati zemeljski plin v promet. V zadnjem sklopu bo sledila predstavitev dosežkov, hkrati pa bomo predstavili naše kratkoročne in dolgoročne plane na področju uvajanja zemeljskega plina v promet.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA