Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A.
PRIMERJAVA IZPLENA SONČNIH ELEKTRARN S SONČNIMI MODULI RAZLIČNIH TIPOV TER PRAKTIČNE IZKUŠNJE Z OBRATOVANJEM LE-TEH
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2012, 6
Namen tega članka je prikazati praktične izkušnje in rezultate obratovanja sončnih elektrarn različnih tehnologij in izvedb. V predstavljenem članku prikazujemo primerjavo energijskega izplena tankoplastnih amorfnih ter monokristalnih sončnih modulov malih fotovoltaičnih elektrarn (MFE) TE Brestanica pri različnih orientacijah in majhnih naklonih. V prvih dveh poglavjih podajamo podatke o sončnih elektrarnah MFE TEB 1-3, v tretjem poglavju pa je podana primerjava energijskega izplena tankoplastnih amorfnih in monokristalnih sončnih modulov na podlagi analize obratovanja MFE TEB 1-3. V zadnjem poglavju podajamo sklep oziroma predloge za bodoče investitorje, ki izhajajo iz predhodnih ugotovitev.

SRPAK, D., ŠUMIGA, I., STIJAČIĆ, S.
SONČNA ELEKTRARNA „STUDENTSKI RESTORAN VARAŽDIN”
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 7
Članek opisuje glavne elemente sončne elektrarne, zgrajene na strehi študentsko restavracijo v Varaždinu, predvsem uporabljenih omrežnih pretvorniki. Poleg tega je pokazan način povezave fotonapetostnih modulov s pretvorniki in instalacijo uporabnika. Na koncu tega članka je pregled proizvodnje električne energije v prvih petih mesecih delovanja.

ANDREJAŠIČ, T., BRECL, K., NEMAC, F., TOPIČ, M.
VIRI IZGUB ENERGIJE PRI DOLOČANJU LETNEGA IZPLENA INTEGRACIJE SONČNIH ELEKTRARN (BIPV)
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2010, 10
Glede na visoko stopnjo sončnega sevanja na območju Slovenije, ki se giblje med 1150 in 1400 kWh/m2 na horizontalno ravnino, je v referatu predstavljen potencial za postavitev razpršenih sončnih elektrarn v urbanih naseljih kot BIPV ter viri izgub pri pretvorbi sončne energije v električno. Primarno je na podlagi podatkov sončnega sevanja podano izhodišče z razpoložljivostjo sončnega sevanja glede na izbrano lokacijo. Nadalje so ocenjene vrednosti izgub zaradi neidealnega kota in orientacije fotonapetostnega generatorja ter vplivi delnega senčenja. Glede na tip integracije modulov v objekt so podani podatki o zvišanju nadtemperature modulov in s tem zmanjšanje letnega izplena energije. Nazadnje so predstavljene tudi izgube pri pretvorbi enosmerne napetosti v izmenično na razsmerniku in zaščitnih elementih.

SUKIČ, P., ŠTUMBERGER, G.
GENERIRANJE JALOVE MOČI S SONČNIMI ELEKTRARNAMI IN PRIMERI NEPRAVILNEGA DELOVANJA SONČNIH ELEKTRARN
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2015, 30
Prispevek obravnava problematiko generacije jalove moči s sončnimi elektrarnami. Prikazan je vpliv generacije jalove moči z razsmerniki sončnih elektrarn na izkoristek samega razsmernika. Sončne elektrarne v celem letu malo časa delujejo z maksimalno močjo zato je mogoča generacija večje količine jalove moči z razsmerniki sončnih elektrarn, če bi omrežje to potrebovalo. Zaradi nepravilnega delovanja sončnih elektrarn se v distribucijskem omrežju dogajajo anomalije, nekaj jih je opisanih v prispevku.

SRPAK, D., PAJAN, D.
VPLIV SENČENJA IN AZIMUTA NA DELOVANJE SONČNE ELEKTRARNE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 30
Članek na kratko opisuje sončno elektrarno zgrajeno na strehi stavbe občine Crnec in predstavlja razliko med dejansko in načrtovano proizvodnjo električne energije. Na primeru izbrane sončne elektrarne je prikazan vpliv senčenja modulov na proizvodnjo energije in možnost zmanjšanja le-tega. Ob tem je bila analizirana tudi razlika proizvodnje v odvisnosti od položaja modula proti Soncu v različnih sezonah.

SUKIČ, P., RODIČ, M., ŠTUMBERGER, G.
PRILAGAJANJE VODENJA AVTOPOLNILNICE SPREMEMBAM IZHODNE MOČI FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 31
Z večanjem število fotonapetostnih elektrarn se veča tudi njihov vpliv na električno omrežje v katero so priključene. Pogosto fotonapetostne elektrarne s svojim načinom delovanja negativno vplivajo na napetostni profil. Prehodi oblakov povzročajo hipno znižanje sončnega obsevanja, kar povzroči velike spremembe v izhodni moči v zelo kratkem času. Na območjih kjer je velika koncentracija fotonapetostnih elektrarn, lahko omenjeno delovanje povzroči hipni upad napetosti ali celo znižanje frekvence. Težave z velikimi spremembami v izhodni moči v zelo kratkem času se večinoma rešujejo s hranilniki energije, ki so sposobni reagirati v zelo kratkem času, da nadomestijo manjkajočo ali presežno moč in navidezno zgladijo izhodno moč. Časovno gledano so se istočasno a neodvisno od fotonapetostnih elektrarn začele v električnih omrežjih pojavljati tudi polnilnice za električna vozila, ki se jim z vsako generacijo večajo nazivne moči. Najmočnejše hitre polnilnice so moči 120 kW na enoto, kar pomeni, da so precej velik porabnik glede na ostale običajne posamezne porabnike v okolici. To pa odpira možnost, da bi v primerih, ko pride do hipnega znižanja izhodne moči v bližnji fotonapetostni elektrarni, za čas prehodnega pojava znižali moč polnjenja polnilnice za električna vozila, ki bo jo potem postopoma zvišali do polne moč. S tem bi lahko lahko znižali negativen vpliv fotonapetostnih elektrarn na omrežje. V prispevku je prikazan primer simulacije kompenzacije motenj fotonapetostne elektrarne z začasnim zniževanjem moči polnilnice za električna vozila. Rezultati kažejo, da se s predlagano kompenzacijo moči napetostni profil v omrežju izboljša.

VOVČKO, B., VOVČKO, B., ŠTRICELJ, A., SEME, S.
MATEMATIČNI MODEL SONČNE ELEKTRARNE BRESTANICA
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 31
V članku je predstavljen matematični model sončne elektrarne sestavljene v programskem paketu Matlab/Simulink. Za ovrednotenje simulacijskih rezultatov iz matematičnega modela sončne elektrarne bomo uporabili rezultate meritev dejanske sončne elektrarne Termoelektrarne Brestanica d. o. o. Pri tem bomo ovrednotili rezultate simulacijskih izračunov in meritev na dejanski elektrarni za različne dni v letu. Rezultati kažejo dobro ujemanje med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi sončne elektrarne, kar je dobra osnova za nadaljno uporabo matematičnega modela sončne elektrarne za analizo napetostnih profilov omrežja.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA