Vpišite iskalni niz:
CIP
CNG
EEO
NOX
ORC
OVE
SN
vod
    Natisni  

PLANTIĆ, Ž., ŠTUMBERGER, G.
ENERGETSKO VISOKO UČINKOVITA PUHALA GNANA Z BREZSENZORSKO VODENIM SINHRONSKIM STROJEM S TRAJNIMI MAGNETI
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2011, 5
V tem delu so obravnavana energetsko visokoučinkovita puhala, ki jih poganja sinhronski stroj s trajnimi magneti (SSTM). Za izboljšanje energetske učinkovitosti puhal je potrebno čim bolj zmanjšati izgube, ki se pojavljajo tudi zaradi neoptimalnega delovanja. Pri tem si lahko pomagamo z ustreznim vodenjem. Puhala obratujejo tudi v težkih obratovalnih pogojih (vlažnih prostorih, pod vplivom vibracij ipd.), kjer se skušamo izogniti uporabi mehanskih senzorjev položaja, do informacije o položaju, ki je potrebna pri vektorskem vodenju SSTM pa skušamo priti preko ustreznih modelov in merjenih tokov in napetosti. Tako vodenje imenujemo brezsenzorsko vodenje. Za nastavitev tokovnih in hitrostnih regulatorjev in pri izvedbi brezsenzorskega vodenja pa moramo čim bolje poznati parametre stroja. Njihovemu določanju se posvečamo v tem delu.

PADINGER, R., TÜRK, A., GUBINA, A.
INCREASE - POVEČEVANJE RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V DISTRIBUCIJSKIH OMREŽJIH S POMOČJO RAZVOJA NOVIH STRATEGIJ VODENJA IN NUDENJA SISTEMSKIH STORITEV.
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2014, 7
V okviru projekta INCREASE se proučuje načine vodenja obnovljivih virov energije (OVE) v nizko- in srednjenapetostnih omrežjih. Obenem se analizira možnosti za razvoj ustreznih sistemskih storitev za sistemske operaterje distribucijskih in prenosnih omrežij, zlasti glede regulacije napetosti in zagotavljanja rezerve moči. Projekt se ukvarja tudi z zakonodajnim okvirom, strukturo sistemskih obratovalnih navodil in tržnimi mehanizmi za zagotavljanje sistemskih storitev in po potrebi predlaga prilagoditve za ustreznejše zagotavljanje teh storitev. Projekt INCREASE bo omogočil učinkovitejše časovno in krajevno izkoriščanje porazdeljenih OVE in aktivnih bremen, s čimer bo sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja omogočil razvoj v »upravljalce zmogljivosti«. Izkoriščanje prenosne zmogljivosti omrežij se bo s tem povečalo in hkrati se bodo tudi izboljšale možnosti ekonomsko učinkovite rabe OVE. Vpliv povečane rabe OVE na razmere v distribucijskih in prenosnih omrežjih bo za različne scenarije analiziran s pomočjo simulacijske platforme. Rešitve, razvite v okviru projekta, bodo preizkušene tako v laboratorijskih poskusih kot tudi na terenu v realnih odsekih distribucijskih omrežij podjetij Elektro Gorenjska v Sloveniji, Stromnetz Steiermark v Avstriji in Liander na Nizozemskem. Projekt teče od septembra 2013 do avgusta 2017 pod koordinatorstvom Univerze v Gentu. Project, sofinanciran v okviru 7. okvirnega programa EC, http://www.project-increase.eu/

SUKIČ, P., RODIČ, M., ŠTUMBERGER, G.
PRILAGAJANJE VODENJA AVTOPOLNILNICE SPREMEMBAM IZHODNE MOČI FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE
KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINERING 2016, 31
Z večanjem število fotonapetostnih elektrarn se veča tudi njihov vpliv na električno omrežje v katero so priključene. Pogosto fotonapetostne elektrarne s svojim načinom delovanja negativno vplivajo na napetostni profil. Prehodi oblakov povzročajo hipno znižanje sončnega obsevanja, kar povzroči velike spremembe v izhodni moči v zelo kratkem času. Na območjih kjer je velika koncentracija fotonapetostnih elektrarn, lahko omenjeno delovanje povzroči hipni upad napetosti ali celo znižanje frekvence. Težave z velikimi spremembami v izhodni moči v zelo kratkem času se večinoma rešujejo s hranilniki energije, ki so sposobni reagirati v zelo kratkem času, da nadomestijo manjkajočo ali presežno moč in navidezno zgladijo izhodno moč. Časovno gledano so se istočasno a neodvisno od fotonapetostnih elektrarn začele v električnih omrežjih pojavljati tudi polnilnice za električna vozila, ki se jim z vsako generacijo večajo nazivne moči. Najmočnejše hitre polnilnice so moči 120 kW na enoto, kar pomeni, da so precej velik porabnik glede na ostale običajne posamezne porabnike v okolici. To pa odpira možnost, da bi v primerih, ko pride do hipnega znižanja izhodne moči v bližnji fotonapetostni elektrarni, za čas prehodnega pojava znižali moč polnjenja polnilnice za električna vozila, ki bo jo potem postopoma zvišali do polne moč. S tem bi lahko lahko znižali negativen vpliv fotonapetostnih elektrarn na omrežje. V prispevku je prikazan primer simulacije kompenzacije motenj fotonapetostne elektrarne z začasnim zniževanjem moči polnilnice za električna vozila. Rezultati kažejo, da se s predlagano kompenzacijo moči napetostni profil v omrežju izboljša.

  DOMOV POSVETOVANJE URNIK VSEBINA PREDSTAVITEV ARHIV E-PRIJAVA